V Sibilinem vetru

Alojz Rebula (21. julij 1924 – 23. oktober 2018) je bil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist in prevajalec. Roman V Sibilinem vetru (1968), ki velja za najvišji dosežek Rebulovega opusa, je ponovno izšel ob pisateljevi devetdesetletnici. Rebula je v romanu združil strast do pisanja in antike. Glavna pripovedna oseba je starec Nemezian, le ta se odloči, da bo zapisal zgodbo svojega življenja. Življenjska pustolovščina Nemeziana se začne z udorom Rimljanov v pokrajino Jacigijo, v okolici današnjega Ptuja. Njegova življenska pot je zaznamovana z vzponi in padci, ženskami in boleznimi. Na koncu se ustali ob reki Timavi, reki Argonavtov, na zdajšnji skrajni zahodni slovenski meji, kjer piše svoje spomine. Delo je berljivo na treh ravneh: zgodovinski, narodni in eshatološki ravni. V njem najdemo občutenje žalosti, smrti, osamljenosti, nepomirljivosti, od prve poduhovljene ljubezni do zakonske ljubezni, od suženjstva do svobode. Rebula zgodovino presoja z etičnega vidika: v njej gleda predvsem boj med dobrim in zlom v človeku samem. Zunanji in tehnični napredek mu ne pomenita veliko, saj je edini napredek v premagovanju strasti in v duhovni rasti.