V Sibirijo
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | norveška literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2013 |
Založba | Študentska založba Litera |
Zbirka |
Babilon |
Prevod |
Marija Zlatnar Moe |
Ključne besede | Bratje in sestre |
Norveški pisatelj se nam je zelo prikupil s svojim najprej v slovenščino prevedenim delom Konje krast iz leta 2008, ki je bilo v šolskem letu 2013/2014 uvrščeno tudi v maturitetno branje, sedaj pa založba posrečeno nadaljuje s predstavitvijo njegovega opusa z desetletje starejšim delom V Sibirijo.
Če je bil Konje krast označen kot roman za moške, ki ga rade prebirajo tudi ženske, je pri V Sibirijo obratno, roman za ženske, v katerem bodo uživali tudi moški. Moški ne jočejo, čustvovanja si v Konjih krast niso smeli privoščit, sedaj pa glavno vlogo prevzema ženska, bolje rečeno deklica, ki bo počasi odrasla v žensko. V njen lik se je pisatelj več kot odlično vživel, v središču pripovedi pa je njen odnos z bratom. Otroka odraščata v preprostih razmerah danskega podeželja v nepremožni družini s pobožnjakarsko materjo, odtujenim očetom in čudaškim dedom. Prvoosebna pripovedovalka, ki ni nikoli poimenovana, v Jesperju, ki jo kliče le sestrica, najde ideal pravega starejšega brata. Takšnega, ki jo prevečkrat spravlja v zadrege in nezavidljive situacije, obenem pa tudi takšnega, ki ji nudi brezpogojno ljubezen in občutek varnosti takrat, ko to najbolj potrebuje, ji predstavlja vzor poguma in vrednot prav toliko kot drznosti in izzivanja, ne nazadnje je tudi prvi moški, s katerim zaužije vznemirjenost nočnega življenja, čeprav je za takšne izkušnje še premlada. Njuna navezanost je neverjetno intenzivna, bralec jo zaznava že kar na boleč način, saj relativno hitro naleti na namig, da Jesper pozne starosti ne dočaka, nato pa si ves čas predstavlja, kako težko bo ta izguba padla na sestro. Čas dogajanja so trideseta leta 20. stoletja, politične razmere v državi se zaostrujejo, sledi vojna in nemška okupacija Danske. Jesper, po duši socialist že od najstniških let, se pridruži odporniškemu gibanju, vse dokler ni prisiljen zaradi grozeče aretacije prebegniti na Švedsko. Kljub temu, da vojno preživi, se na dan pobega s sestro zadnjič vidita. Ta se je prisiljena osamosvojiti, vendar občutek nepopolnosti zaradi ločitve od brata težko premaguje.
Zgodbo nam pripoveduje kot starka, ki se ozira v preteklost in se zaveda, da tistega, ki je mrtev že več kot polovico njenega življenja, ne bo nikoli prebolela.
Objavljeno: 20.10.2014 08:49:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:24