V zadnji svetlobi dneva
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Jezero, 2023 |
Založba | Morfemplus |
Prevod |
Maja Ropret |
Ključne besede | Družina, Matere in hčere, Matere in sinovi, Medosebni odnosi, Otroštvo, Pogrešani otroci, Spomini |
Mesto, imenovano Tolažba
Mary Lawson je kanadska pisateljica, ki smo jo slovenski bralci spoznali kot avtorico Vranjega jezera. Doslej je bila dvakrat nominirana za Bookerjevo nagrado, z romanom V zadnji svetlobi dneva leta 2021. Dogajanje je umeščeno v izmišljeno majhno mesto Solace in resnično slikovitost pokrajine Severnega Ontaria, piše se leto 1972, časovni okvir pa sega tudi v preteklost. Sledimo prepletu treh različnih pripovedi. Clara je osemletna deklica, v skrbeh zaradi sestre Rose, ki je po sporu z materjo pobegnila od doma in se je za njo izgubila vsaka sled. Deklica ure in ure preživlja ob oknu ter čaka na sestrino vrnitev ali njeno skrivno sporočilo. Vznemiri se, ko se v sosednjo hišo gospe Orchard, medtem ko je ta v bolnišnici, naseli tuj moški. Postopoma se razkriva njegova, Liamova zgodba. Za njim je ločitev in prelomnica s prejšnjim življenjem, hišo, ki jo je dobil kot dediščino, hvaležno sprejme kot začasno pristanišče za razmislek in iskanje poti naprej. Elizabeth Orchard se odmika od tesnobne sedanjosti in ljubeče misli posveča pokojnemu možu ter dogodkom izpred tridesetih let, ko je majhen deček nepričakovano zapolnil praznino njene neizpolnjene želje po materinstvu. Gre za izbrušen roman o družinskih in medosebnih odnosih s prepričljivimi opisi čustvenega doživljanja osrednjih literarnih oseb ter z izvrstnim slogom pripovedovanja.
Objavljeno: 13.12.2023 10:30:48
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:33
Nehala sem se truditi, da bi izbrisala preteklost, ljubi moj. Zdaj vem, da je to del zgodbe, zgodba pa sem jaz. Če bi jo zatajila, bi zatajila, da sem to, kar sem. (str. 191)