Vafljevi srčki
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | norveška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Darko Čuden |
Ključne besede | Dekleta, Družina, Fantje, Otroštvo, Prijateljstvo, Stari starši, Starši, V mladinskem leposlovju |
Maria Parr je ena najpomembnejših norveških pisateljic za otroke. Za njeno prvo knjigo z naslovom Vafljevi srčki je prejela več nagrad, med drugim nizozemsko Zilveren Griffel in francosko Prix Sorcières ter norveško nacionalno nagrado za otroško literaturo. Knjigo je ilustriral Jure Engelsberger, ki se zadnje čase med drugim posveča tudi tradiciji japonskega pripovednega gledališča. Zgodba je sestavljena iz pustolovščin, ki sta jih, večinoma med poletjem, doživljata Trilko in Lena, soseda in najboljša prijatelja. Med poletjem, ko sta doživljala napete in zabavne pustolovščine, ki so se, večinoma, končale srečno, pa življenje pred njiju postavi tudi hude preizkušnje. Trilko izgubi babico, Lena pa dobi novega očka in se skupaj z mamico, zaradi njenega študija, preseli v mesto. Pa ne za dolgo. Lena je namreč, tako kot Pika Nogavička, na katero močno spominja, več kot kos tudi hudim preizkušnjam v življenju. Hude preizkušnje v življenju tudi pokažejo, kako trdni in pristni so odnosi s tistimi, ki nas obkrožajo. Dobri odnosi postanejo še trdnejši, slabi odnosi pa takih trenutkov praviloma ne prestanejo. Prijateljstvo Trilka in Lene postane po hudih preizkušnjah še trdnejše, njuna vez postane še močnejša. Sladkanje z vafljevimi srčki, ki jih je pekla Trilkova babica, pa je vedno dobrodošlo. Življenje ima tudi svojo žalostno plat, pri premagovanju katere pa nam najbolj lahko pomaga samo podpora ljudi, ki nas imajo radi. Včasih pomaga samo, da nam kdo reče, da bo še vse v redu. Pretresljiva zgodba o res pravem prijateljstvu in življenju, takemu kot je. Sestavljata ga smeh in jok, veselje in žalost. Knjiga je izšla v zbirki Sinji galeb.
Objavljeno: 23.02.2019 21:21:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:27
“Prvo popoldne med poletnimi počitnicami sva z Leno med najinima hišama naredila žičnico. Lena jo je morala kot ponavadi preizkusiti prva. Korajžno je zlezla na okno, se oprijela z obema rokama in se z golimi nogami zakljukala za vrv. Videti je bilo smrtno nevarno. Zadrževal sem dih, ko se je vlekla proti svoji hiši, dlje in dlje od našega okna. Lena bo kmalu stara devet let, ni pa tako močna kot enako stari vrstniki. Približno na pol poti so se ji noge odkljukale, reklo je zdrič in nenadoma je odbingljala med prvima nadstropjema obeh hiš in se vrvi držala z golimi rokami. Srce mi je začelo močno utripati.” (str. 7)
Citati
(0)Kritike
(0)- Zilveren Griffel (2008)