Valter osvaja Evropo
Žanr | potopisni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Slovenj Gradec, 2016 |
Založba | samozal. N. R. Klančnik |
Ključne besede | Potovanja |
Žanr | potopisni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Slovenj Gradec, 2016 |
Založba | samozal. N. R. Klančnik |
Ključne besede | Potovanja |
Valter, personificiran v vseh oblikah, prijazen, razumevajoč, malo tudi nagajiv navaden bel kombi Renault Trafic 1.9 TDI, ki je nekoč prevažal kavne avtomate, kar naenkrat postane popotnik; skupaj z Nino in Rokom spoznava, da svet postaja vedno manjši.
Knjiga obljublja žanrsko preverjeno formulo dobrih fotografij plus simpatično branje v literarnem smislu plus mešanico potopisnih navodil. Vodi nas na desetmesečni potep po številnih evropskih državah, za katere pravita, da sta upoštevala neko logično zaporedje, in sicer začetek in konec v Švici, kjer se na veliko pleza, vmes pa jug Francije, kratek postanek v Andori, Španija, Portugalska, preostanek Francije, Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, Danska, Švedska, Norveška, Finska, baltske države, Poljska in Češka. Pri tolikšnem številu držav in možnostih, ki jih nudijo, je najverjetneje najpomembnejši načrt, kot del predpriprav, in seznam prioritet, da se ne izgubiš v lastnih željah. Torej vedeti moraš, kje, kaj, zakaj, koliko … in predvidevati nepredvideno.
Prek spletnega bloga sta Nina in Rok delila vse, kar se deliti da, izkušnje, pripetljaje, fotografije, in dejstvo je, da so že takrat vse poti vodile v skupni knjižni seštevek Valter osvaja Evropo. Posladek za vse vrste bralcev, ki si upajo, kot pravi Nina, včasih narediti nekaj izjemnega, nekaj, s čimer popolnoma spremenimo definicijo lastnega jaza.
Objavljeno: 08.03.2018 11:17:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:13
»1. maj sva preživela v znamenju rdeče. Rdeče so bile skale, rdeč je bil svetilnik in rdeči so bili obrazi mnogih sprehajalcev, ki so si za ta praznični dan (tudi Francozi dan dela praznujejo z brezdeljem) izbrali isto destinacijo kakor midva. Plumanac´h na Côte Armorique na severu Bretanije je mestece, ki ga obkroža ta vseprisotna rdeča. Rdeč granit, ki dominira na tamkajšnji obali, je postal priljubljen gradbeni material meščanov Plumanac´ha. Zato je mnogo hiš rdečih, mnogo zidov okrog hiš je rdečih in seveda je rdeč tudi svetilnik Min Rez. Najlepši pogled na vso to rdečino je ob sončnem zahodu, ko je le-ta še potencirana.
Nama 30. april ni naklonil neba brez oblakov, ki ne bi zakrivali zahajajočega sonca, a nama je bilo vseeno lepo. Rdeča je rdeča tudi v soju oblakov.« (Str. 79.)