Vampir z Gorjancev : fantastična povest

“Stopali smo skupaj – gospod Nobelwein na eni strani, na drugi jaz, med nama Lenora, lepa, tako živa ženska, Nobelweinova hči. Gospod Nobelwein je pripovedoval s tankimi, ozkimi besedami svojo zgodbo, svoje misli. Bil je lep gospod, kakršnega se spominjam iz časov, ko je bil mlajši in srečnejši. Pristrižena sivo-črna bradica se pomika pred njegovim obrazom kot puščica, ki mu kaže pot; sivi lasje s črnimi prameni se mu prelivajo čez glavo kot val, ki lije v smer iz katere prihaja. Tanko, ozko izgovarja ime: Kalifornija. Ne, dodaja, ne mrzli Labrador; če že Amerika, potem sonce v Kaliforniji.
Stopali smo naprej, dokler se ni pojavila pred nami, vrh očesa, peterokotna hiša s stolpičem sredi strehe, hiša na griču, na rtiču. Iz nje je ves dan prihajala pesem, kajti plošče so se venomer vrtele na gramofonu in največkrat, tudi zdaj, se je glasilo kričeče, tolažeče: I am gonna leave you, baby … ” (str. 84)