Varnost

Ko se bralec ukvarja z romanom na slovenski literarni sceni dobro opaženega, istočasno pa med bralstvom morda premalo poznanega pisca (letnik 1965), se mu vsiljuje misel, da ima pred seboj slovenskega Bukowskega. S pisateljevanjem se je začel ukvarjati precej zgodaj že okoli dvajsetega leta starosti, ko je objavljal v mnogih literarnih revijah, do sedaj pa je izdal zbirke kratkih zgodb Driska, Žalostno, toda resnično, Punk is death, roman Hvalabogu in najnovejša Sabina. Tudi v Varnosti se nam predstavlja antijunak z avtobiografskimi lastnosti kot v starejših delih in potrjuje tezo, da literaturo, kot jo piše, avtor tudi dejansko živi. To pa je svet proletarskega intelektualca in boema, ki svoje obzorje širi z bolj ali manj naključnim samoizobraževanjem, svet, ki se spogleduje s socialnim dnom, različnimi prepovedanimi substancami in predvsem z alkoholom. Čas dogajanja so zgodnja osemdeseta, prizorišča pa socialistični industrijski giganti, v katerih junak službuje kot varnostnik in pri tem izkorišča razne bližnjice in krivine svojega poklica za permanentno pijančevanje. Ko ga naženejo iz enega podjetja, se zgodba ponovi v drugem, tretjem vse do desetega, ko se krog podobnih epizod neslavno zaključi na zavodu za zaposlovanje. A vendarle z iskrico upanja, saj ugotovi, da rad piše. In bralec mu lahko potrdi, da to opravlja zelo dobro.