Več ognja, več vetra

Knjiga je napisana v obliki datiranih pisem, ki jih piše starejša prijateljica mlajši. V vsaki zgodbi je opisan kakšen dogodek, sledi pa pisateljičino razmišljanje o vrednotah, svetu, človeštvu, ki so povezane s tem dogodkom. Gre za razmišljanja o napuhu, domišljavosti, nevednosti, pohlepu, sebičnosti, hudobiji in drugih človekovih slabostih. Poleg tega razmišlja tudi o življenju, ki ga prinaša sodobni svet, o naglici, potrošništvu, nemiru, iskanju sreče, veri itd. Poudarja tudi mačehovski odnos človeštva do narave in okolja ter skrbi za naše zanamce, kaj jim bomo zapustili. Njeno razmišljanje vključuje tudi besede iz Svetega pisma in vero v Boga ter vrednote v preteklosti, ki jih danes ni več.
Pisateljica takole zaključuje svoja razmišljanja:
“Notranjo hojo lahko primerjamo z naporom, ki ga je v davnih časih potreboval človek za prižiganje ognja…Vedno se torej trudi v svojem življenju, da boš prišla do ognja, nato počakaj na veter, kajti brez ognja – ognja Ljubezni, in brez vetra – vetra Svetega Duha, se naši dnevi ne razlikujejo bistveno od povprečnega ujetništva.”