Večer v Dubrovniku: roman

Vem, kaj boš rekel: erotični problemi na ravni slovenske popevke. Lahko rečeš tudi tako, lahko, ampak v ljubezni tudi veleumi niso pametnejši od slovenske popevke. Ko bi vsaj zasovražila moške, to bi se lahko zgodilo, dovolj razlogov imam za to. Pa se vedno pojavi kdo, ki vznemirljivo obeta, vendar potem vse tisto, iz česar naj bi se zgnezdila ljubezen, razpade v prah in zgori, še preden spiva skupaj. Pa vseeno spiva. Vseeno se valjam po praznih posteljah, za tolažbo, za slepo iluzijo. Kar tako, da se zamotim, da se prevaram. Moški pa: počofotajo v mojem telesu in grejo. Vsi pridejo s svojimi problemi, po tolažbo, da se spet naslonijo na mamin cucelj, da naložijo na požrešen ogenj svojega ljubega ega. Grizejo, ližejo, stokajo, fukajo in potem jim z erekcijo uplahne vse … Še vsak je nekaj odnesel od mene. Od mene, ki že tako nimam nič! Kradejo mi iz naročja, iz drobovja mi vlečejo koščke mojega življenja.