Vida

Žanrmladinski roman
Narodnostkatalonska literatura
Kraj in leto izidaHlebce, 2023
Založba
Prevod Veronika Rot
Ključne besede Anksioznost, Deklice, Družinski odnosi, Medosebni odnosi, Odraščanje, Ples, Prijateljstvo, Risanje, Socialna tesnoba, Ustvarjalnost
Število strani

163

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Neverjetna zgodba o tem, kako se ti lahko, če te starši vpišejo na plesno akademijo, spremeni življenje.

Starši Vido vpišejo v plesno akademijo, da bi se znebila svoje sramežljivosti, ki ji je delala hude preglavice. Nastopi v javnosti in odnosi s sovrstniki so bili zanjo huda nočna mora. Zaradi ponosa pa Vida kljub začetnemu negodovanju opravi deset plesnih treningov in en plesni nastop. Treningi na nastop pa nepričakovano postavijo Vidino življenje na glavo. Vsaj deloma se znebi sramežljivosti in spozna prave prijatelje. Hkrati odkrije tudi, kako lepo je pripadati skupini ter kaj bo njeno življenjsko poslanstvo. Pred njo se odprejo nova obzorja plesa s svinčnikom. Vendar ne samo plesa s svinčnikom ampak tudi plesa s svojimi sovrstniki. Za veselje, zabavo in občutek svobode. Včasih potrebujemo samo, da nam kdo nastavi ogledalo. Stvari pogledamo z drugega zornega kota, spremenimo se mi in vsi okoli nas. Lepo pa je, če nas, ko imamo slaba obdobja, prijatelji kljub vsemu tiho podpirajo in počakajo, da zlezemo iz svoje lupine in zaživimo. Zgodba o tem, kako lahko notranje boje, ki jih bijemo sami s seboj, končamo kot zmagovalci. Nismo za vse sami, včasih potrebujemo malo tuje pomoči in je vse lažje. Izjemno tenkočutna zgodba. Če bi se odrasli kdaj poglobili v misli otrok, bi bilo otrokom veliko lažje. Vidina starša sta to znala.

Za zaveso, ko smo se vračale v garderobo in sem še vedno držala Berto za roko, sem se počutila kot del skupine, in to mi je bilo všeč. Bolj mi ustreza, da hodim po svoje, vendar pa priznam, da je občutek, da si del skupine, prijeten. Ko smo se preoblačile, sem opazovala svoje soplesalke in ugotovila, da nismo tako različne ali pa morda smo, vendar pa je vsaka drugačna po svoje in jaz nič bolj kot druge. Obenem pa imamo tudi veliko skupnih stvari in to je tisto, na kar moraš biti pozoren; to sem spoznala v pogovoru z Nerino.

(str. 139-140)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vida.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 224
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×