Vladimir Rubajev ali Pokrajine irealnosti : [roman]
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski) |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2009 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Prevod |
Vital Klabus |
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski) |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2009 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Prevod |
Vital Klabus |
Vladimir je čuden otrok, pravijo. Je otrok demon. Pravijo. Se ga tudi bojijo – ne le zaradi višine (je skoraj dva metra velik hrust), tudi zaradi siceršnje drugačnosti. Mati je umrla ob njegovem rojstvu in tako živi s čudaškim očetom, ki se raje kot z ljudmi pogovarja z živalmi ali predmeti. Na življenje in z njim povezane težave se odzivata z njima lastno filozofijo, humorno in nežno; z dovzetnostjo za čudeže in z izjemnim občutkom za kontraste, kar polno izrisuje prostrano rusko dušo, razpeto med trpečim razočaranjem nad svetom in živim, občudovanja polnim odnosom do magičnosti. V romanu se skozi misli in občutke glavnega junaka spogledujemo z arhaično nostalgijo in prastarim spominom – ta obljublja večnost nepokvarjenega in milega zlatega otroštva, četudi tu in tam rusalke trmasto zaplešejo svoj boleč udarec časa. V tej občutljivi, goli in nežni duši, ki zahteva, naj se ptice vrnejo k nebu, od koder izvirajo, se zrcali žitorodna ukrajinska pokrajina, sredi katere so živeli in še živijo neverjetni človeški liki, nemočni ob ugibanju, ali ni morda res, da so vse naše poti že zdavnaj začrtane – tudi te, ki narekujejo naš boj.
Objavljeno: 23.10.2014 14:43:43
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:22:36
Zloba je ostala v svoji luknji, kajti kljub temu, kar trdijo lažni modrijani, mnogi sleparji in nekaj osamljenih blaznežev, so zares hudobna bitja navsezadnje manj številna, kot mnogi radi verjamejo. Nikakor pa to niso najstrašnejša bitja. Prava nevarnost izhaja pogosteje iz bedakov in teh je na svetu neznansko veliko, podobno kot spomladanskih mušic, nadležnih in trdovratnih, te mikroskopske in žužnjajoče pogube, ki sili v nosnice, usta in oči, da moraš pljuvati, jokati in se pritoževati Bogu … ta pa se na to popolnoma požvižga.