Vodovnikova vesina : roman
Žanr | znanstvenofantastični roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1972 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Ključne besede | Avtoritarnost, Kunci, Oblast, Pustolovščine, Zajci |
"Odisejada kunčjega plemena"
Vodovnikova vesina (v izvirniku Watership Down) angleškega avtorja Richarda Adamsa je mojstrsko oblikovan roman, brezčasna klasika in ena izmed tistih redkih knjig (kot sta Tolkienov Hobit in Carollova Alica v čudežni deželi), ki navdušuje bralce vseh starosti že vse od prve objave leta 1972. Njegove vseobsegajoče teme, elegantni liki in pripoved, ki spodbuja razmišljanje, še naprej odmevajo pri bralcih – predvsem ljubiteljih znanstvene fantastike in pravljičnosti. Roman spremlja skupino zajcev, ki se odpravi na nevarno potovanje izslediti obljubljeni dom, svojo vesino, za katero se kunci borijo na življenje in smrt. Adams tako ustvaril bogato odisejado kunčjega plemena, z lastno mitologijo, jezikom in tradicijami. Ravno ta poudarek na podrobnostih doda zgodbi globino, skozi katero lahko bralci začutijo napetost zajčjega potovanja in izkusijo lepoto in surovost svojega sveta. Liki v romanu so zelo slikoviti in dobro razviti. Vsak zajec v skupini, od pogumnega Leskarja do zagonetnega Petača, prispeva k dinamiki pripovedi. Ni lahko biti zajec – strahopetna in nemočna vrsta. Sploh zajec, ki se odpravlja na dolgo in nevarno potovanje, kjer je plen večine drugih bitij, ki jih sreča. Kako začeti z novim kunčniščem brez kunčjih samic? Kako pretentati mačko? Kako rešiti svoje prijatelje, ki jih je ujel zloben zajec? Prečkati reko? Najti hrano, zatočišče in se izogniti hrupu skrivnostnih strojev? Mislim, da lahko preprosto uživamo v pustolovščini o življenju bitij, ki znajo šteti samo do štiri in imajo le dva obrambna mehanizma – zmrzniti ali pobegniti. Poleg tega roman obravnava pomembna okoljska in politična vprašanja, saj vključuje elemente človeškega vmešavanja v naravo, kot je boj za oblast in avtoritarnost v družbi. Te teme zgodbi dodajo plast kompleksnosti in jo povzdignejo onkraj preproste živalske pustolovščine.
Objavljeno: 21.12.2023 08:17:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:54:48
Kuncem se v strahu pred sovražnikom včasih prihuli in otrpne, bodisi uročen ali pa prepričan, da bo spričo svoje varovalne barve ostal neopažen. Potem pa, če uročenost ni premočna, pride trenutek, ko zavrže to zvijačo in se, kakor da je našel nasproten čar, v hipu zateče k svojemu drugemu pomagalu – zbeži.(str. 99)