Vohunka

15. oktobra 1917 je eksekucijski vod francoskih vojakov v okolici Pariza izvršil smrtno obsodbo nad vohunko Mato Hari.
Avtor je v prvem delu življenjsko zgodbo zaupal kar sami Mata Hari, ki v prvi osebi opisuje svoje življenje, svoje sanje in delo skozi spomine, ki jih piše v ječi medtem ko čaka na obsodbo. Rojena nizozemka Margarethe Zelle je v šoli doživela spolno nadlegovanje samega ravnatelja. Od takrat je bil njen cilj samo ta, da si najde ustreznega moža in se poroči. Zasledila je oglas, da častnik nizozemske vojske trenutno na služenju v Indoneziji išče mlado dekle za poroko. Priložnost je zgrabila z obema rokama in postala gospa MacLeod. Vendar to ni bilo to, zato je čez par let zapustila moža in otroka in z umetniškim imenom Mata Hari šla svojim sanjam naproti. Vedno se je želela izražati s plesom, postala je eksotična (in erotična) plesalka, lomilka moških src in seveda od njihovih žena najbolj osovražena ženska. Znala se je sukati v najvišjih političnih in diplomatskih krogih, navezovala je različna intimna poznanstva na obeh straneh takratnega političnega sveta, ki je drvel v veliko vojno. A ni se izteklo tako, kot je pričakovala.
V drugem delu pa spoznamo zgodbo obtoženke skozi zapise odvetnika, ki jo je skušal branit, pa je samosvoja Mata Hari s svojo kljubovalnostjo in naivnostjo vse skupaj vedno obrnila sebi v škodo.