Voss

Sredi 19 stoletja se je britanska oblast na zasedenih obalnih pokrajinah današnje Avstralije že dodobra utrdila. Notranjost dežele pa je za bele naseljence še vedno skrivnost, ki so se je bali, a je bila hkrati obet novega ozemlja in novega bogatenja. Tako se sydneyska jara gospoda odloči opremiti ekspedicijo, ki naj bi prečila celino z vzhoda proti zahodu. Pestro druščino v odpravi vodi nemški botanik, odljuden, nepredvidljiv in častihlepen Johan Ulrich Voss. Karakterizacija likov je dodelana, v skupno avanturo v neznano vsak od moških vstopa s svojo zgodbo, nekatere so precej temačne. Na poti skozi neizprosno pouščavo se med njimi rojevajo tovarištvo, vdanost, pa tudi nerazumevanje in sovraštvo. Ob peklenskih mukah fizičnih naporov se prebujajo njihovi notranji demoni in jih ob soočenju z močjo narave pripeljejo do poraza zastavljenih ambicij. Voss ima v svoji osebni bitki z zlom v sebi oporo v mistični povezavi z Lavro Trevelyan. Verjetno je pisatelj tej zadržani, bistroumni in samosvoji ženski nadel ime Lavra po Petrarcovi muzi kot navdihu nikoli realizirane romantične ljubezni. Po kratkem srečanju Lavre in Vossa v Sydneyu se njuni osamljeni in hrepeneči duši kljub prostranstvom, ki ju ločujejo, tesno povežeta. Voss izgubljen v svojih sanjarijah in neskončni avstralski puščavi vstopa v osebnostno transformacijo. Ob srečanju s temnopoltimi domorodci, prek svojih mitov že tisočletja zlitimi s skrivnostmi življenja, beli zavojevalec končno začuti majhnost svoje eksistence v neskončnih širjavah stvarstva. Patrick White je leta 1973 prejel Nobelovo nagrado za književnost, h kateri je v veliki meri pripomogel prav roman Voss. To je eno ključnih del avstralske književnosti po drugi svetovni vojni.