Vrt, pepel

O očetu. Predvsem o očetu. In o materi. Nekaj o sestri. Nekaj o nekaterih sorodnikih. Nekaj tudi o psu. Roman Vrt, pepel je Kiševa avtobiografska izpoved o otroštvu. Skozi podobo očeta so pred nami nadrealistični prizori postaj življenja, ki so ga zaznamovale. Vsa njihova odtujenost. Ki v vojnah še bolj odmeva. Tako kot tudi prepisano-ukraden Bregovićev stih iz knjige: “Na kojem boku spavaš, pomislim.”