Vrvohodec
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1996 |
Založba | Študentska založba |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Ključne besede | Alkoholizem |
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1996 |
Založba | Študentska založba |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Ključne besede | Alkoholizem |
Izhodiščno prizorišče Hudolinovega romana je šank v gostilni rovtarskega kraja nekje na Dolenjskem in okoli njega zbrana stalna zasedba lokalnih pijančkov, pri čemer pa večina med njimi po takratni socialistični hierarhiji ni odstavljena na rep dolge vrste enakih, torej nimamo opravka z bedo po socialnem statusu, ampak predvsem po duši. V ospredje sta postavljena osebnost in zgodba enega izmed njih, Franka Konečnika, ki nam pripoveduje o svojem življenju. Smatra se za bohemskega intelektualca, to se opazi tudi v njegovi govorici, prenapolnjeni s tujkami, iz Ljubljane pa se je na Dolenjsko odpravil iz terapevtskih razlogov, po ločitvi od prve žene in po obdobju hudega alkoholizma. Čas dogajanja je od srede sedemdesetih let naprej. Po zaslugi zvez in poznanstev sicer diplomirani glasbenik harmonikar nastopi novo službo vodstvenega vzgojitelja v bližnjem kazensko popravnem domu, ljubkovalno imenovanem Molotovka, drugače pa drugem največjem v takratni Jugoslaviji. Ker mu družba pivskih bratov, med katerimi so nekateri prav tako zaposleni v zaporu, bolj ustreza kot ženina, gre po zlu tudi drugi zakon, izmenjujoče se etape hujšega in blažjega alkoholizma pa se nazadnje končajo na zdravljenju. Kljub vsemu mu uspe dočakati starost, v kateri nam kot osemdesetletnik v svoji hišici na Goričkem razlaga o svojem zavoženem življenju in o tipih, s katerimi se je družil, nasilnežih, lokalnih veljakih, ovaduhih, kaznjencih in podobno propadajočih osebkih, kot je on sam.
Hudolinov roman, ki se sicer prebira popolnima samostojno, lahko bralec razume tudi kot zadnji del trilogije, v katerem pisatelj obračunava z razmerami in ljudmi iz svojega resničnega življenja. Potem ko je bralstvo razburil njegov literarni junak iz romana Objestnost, ki nebrzdano pustoši po sodobni slovenski (ne)literarni sceni, v delih Pastorek in Vrvohodec pojasnjuje razloge za osebnostni razvoj lika v Objestnosti. V Pastorku prikaže katastrofalne razmere svojega odraščanja, ko trpi pod očimovim škornjem nekje v hrvaškem delu Istre, Vrvohodec pa je njegov obračun z očetom, v katerem zlorabljeni sin ni našel odrešitelja.
Objavljeno: 26.11.2014 14:10:26
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:03