Vsak od nas biva na tem svetu po svoje

Paul Hansen se iz hladne, tesne zaporniške celice z otožnostjo in nostalgijo vrača nazaj, v spomine, k tistim, ki jih je izgubil. S prepletom časovnih perspektiv iz montrealskega zapora prehaja v otroštvo v Franciji, mladost v Kanadi, kamor je sledil očetu, danskemu pastorju, ko sta se starša razšla. Prav oče je bil zanj ena glavnih figur, zgled in vir navdiha, hkrati pa tudi primer človeka z lastno krivdo za poteptane iluzije. Vendar kot pravi naslovna misel romana, so napake skupne vsem, zato iz Paulove pripovedi veje blaga prizanesljivost do očetovih zgrešenih potez v iskanju izgubljene vere. Tudi sam se je na določeni točki uklonil in stopil na pot, kjer ni bil gospodar svojega časa, njegovo življenje ni bilo nič posebnega, kljub vsemu pa mu je zadostovalo. V uglednem večstanovanjskem kompleksu je opravljal zahtevno delo hišnika, nato upravnika, in vzorno skrbel, da je bil njegov mali svet uglašen, smisel pa našel v kratkih pobegih v sozvočje narave z ljubljeno Winono in psičko Nouk. Ni želel vzbujati pozornosti, ampak doseči lasten mir, ubranost v sobivanju ter podati roko tistemu, ki jo potrebuje. Nato pa skladnost poruši sila, ki sta ji sočutje in solidarnost tuja ter vse meri čez togo odmerjena pravila, vnaša nemir in nezaupanje. Paul to sprva še vsaj navzven stoično prenaša, nazadnje pa ga privede do skrajnega odziva. Pred nami je izvrstno delo pisatelja, ki ga v slovenščini prebiramo prvič, njegova umetniška vrednost je bila potrjena tudi s prestižno Goncourtovo nagrado za najboljši francoski roman.