Vseeno je : (kratke zgodbe) ; Včeraj : (roman)

V kratkem romanu Včeraj prvoosebni pripovedovalec Tobias Horvath po dramatičnem dogodku v otroštvu zbeži iz rodnega kraja in domačih razmer v tujino, kjer se pri 16-ih z novim imenom Sandor Lester ustali kot tovarniški delavec v tovarni ur. Potlačene travme, nezadovoljstvo z lastnim življenjem in ubijajoča rutina ga pripeljejo v psihiatrično bolnico. To zapusti, voljo do življenja ohranja s pisanjem in ljubezensko sanjo: čaka na Lino, privid ljubezni, ki si ga je ustvaril ob sošolki iz domače vasi. Realno življenje Sandorja Lesterja je svet depresivnih izseljencev, razkoreninjenosti, boja za golo preživetje, monotonega dela in pasivne in hladne ljubezni do ženske Yolande. Rana preteklosti hromi Sandorjev notranji svet, njegova bolečina iz otroštva se razliva kot kužna snov v njegovo sedanjost: ko se po spletu okoliščin v tujini pojavi tudi Lina, je njegova notranja travma samo še bolj očitna, trčenje med včeraj in danes in teža lastnega izvora in doživetega v Tobiasu oz. Sandorju ustvarjajo dinamiko zgodbe.
V slovenskem prevodu je v isti knjigi pred romanom Včeraj tudi 25 kratkih zgodb, za katere se zdi, kot da so priprava na branje romana. Nekatere od njih so drobci, ki se pozneje v romanu povežejo v večjo celoto. Zgodba Mislim se v celoti pojavi v romanu, tu se ponovi tudi čudovit dialog med literarnim subjektom otrokom in odraslo osebo iz otrokove prihodnosti iz zgodbe Hiša (str. 33 in 133-134). V zgodbah se pojavljajo številne teme, ki jih srečamo tudi v romanu: incestna ljubezen, prostitucija, umor kot človekoljubje (zgodba Profesorji), nostalgija za kraji (Hiša, Ulice), sirote in očetovstvo (Poštni nabiralnik) … Ob branju knjige lahko uživamo ob prepoznavnem stilu Agote Kristof, kjer literarni liki svoje doživljanje sveta pogosto ekstremnih človeških situacij posredujejo z navidezno ledenim nizanjem dejstev, prepletanjem simbolov (zgodba Mrtva ptica) in sanj (zgodba Kanali). Skupni imenovalec večine zgodb je tudi vsebinski: protagonisti delujejo iz svojega posebnega sveta čustvenih travm in posledične navidezne otopelosti, pod katero vre nuja po reakciji, kar vodi v nepredvidljive razvoje in zaključke posameznih zgodb in ohranja živo bralčevo radovednost. Zgodbe za večkratno branje in razmišljanje o tem, kako človekov včeraj oblikuje in pogojuje naš danes in zdaj.