Vsi moramo biti feministi
Žanr | esej |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje |
Prevod |
Alenka Ropret |
Ključne besede | Enakopravnost, Feminizem, Moški in ženske |
Za (ne)feminist(k)e
Chimamanda Ngozi Adichie je besedilo v majhni knjižici z veliko vsebino predstavila na konferenci TEDxEuston in za govor požela stoječe ovacije. Pisateljica, ki je doslej napisala tri romane, ki so bili pri bralcih in kritikih zelo dobro sprejeti in katerih vsebina je zlasti kulturna in politična dediščina Afrike, je tokrat svoja razmišljanja usmerila v položaj žensk. Zahteve po enakopravnosti obeh spolov niso nove, a vseeno se zdi, kot da še nismo povsem dojeli, da je človek ena vrsta z dvema spoloma, ki potrebujeta enakopraven položaj na vseh področjih, če želimo, da si rečemo razvita civilizacija.
Stari vzorci o moški prevladi še tlijo, tudi na zahodu, ki se kiti z demokracijo in enakopravnostjo, še bolj so, še vedno, jasni v ostalem delu sveta, družbeno, kulturno različnem od zahoda, kljub temu, da si le-ta še tako želi prevzeti zahodne “vrednote”. Tudi v Nigeriji, od koder avtorica izhaja. Ko so Adichijevo označili za feministko, je povedala, da se je odločila, da bo srečna feministka, pa tudi srečna afriška feministka, ki ne sovraži moških in ki si rada namaže ustnice in nosi visoke pete zaradi same sebe in ne zaradi moških. Kratko besedilo Adichijeve vsebuje vsesplošno resnico: to, da smo vsi, ne glede na spol, ljudje, pripadniki iste vrste, ki nam kljub razlikam pripadajo enake pravice. In možnosti. Stereotipa o besedi feminizem ni še nihče tako jedrnato, kratko in poetično razložil, kakor ga je Adichijeva.
Objavljeno: 26.06.2017 07:56:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:13
“O spolu se ni enostavno pogovarjati. Ljudje ob tem čutijo nelagodje, včasih postanejo celo razdražljivi. Tako moški kot ženske nasprotujejo pogovoru o spolu ali pa s spolom povezane težave na hitro odpravijo. Razmišljati o spreminjanju statusa quo je namreč vedno neprijetno.
Nekateri sprašujejo.”Čemu beseda feministka? Zakaj ne bi preprosto rekla, da verjameš v človekove pravice ali kaj podobnega?” Ker to ne bi bilo iskreno. Feminizem je seveda del splošnih človekovih pravic. A če bi uporabila ohlapni izraz človekove pravice, bi zanikala specifični in konkretni problem spola. To bi pomenilo nekakšno pretvarjanje, da niso ženske tiste, ki so že stoletja izključene. To bi pomenilo nekakšno zanikanje, da je problem spola usmerjen na ženske. Da se ta problem ne nanaša na dejstvo, da si človek ženskega spola. Svet je stoletja delil ljudi v dve skupini, na podlagi česar je eno od njiju izključeval in zatiral. Edino pravično je, da rešitev tega problema to tudi upošteva.
Nekateri moški se ob konceptu feminizma čutijo ogrožene. Mislim, da to izvira iz negotovosti, ki je posledica načina vzgoje fantov in njihovega občutka, da so sami vredni manj, kadar kot moški nimajo nadzora, ki jim “naravno” pripada.” str. (34, 35)