Vzporedne zgodbe

Verjetno me je sam vsevišnji s svojim mogočnim kazalcem usmeril na ta dva tisoč (2000) strani debel špeh, ki so nam ga oblikovalci knjige, tehtno in z razlogom, razdelili na dva dela, da nas s samo težo, kaj šele z volumnom, ne ubije že takoj pred pričetkom branja. V takšen obseg se je treba, in to dobesedno, zaleteti. Fizično. Brez kanca strahu. Sesuti vsakršne pomisleke, da tvegaš vsaj tri tedne življenja za knjigo, katero je pisatelj pisal šestnajst (16) let in prevajalka prevajala šest (6) let. Prebijanje skozi tekst, ki je na trenutke tako mučen, da imaš občutek, da te bo zadavil, je potovanje, ki ga z vsem srcem in z vso svojo bitjo priporočam. Zgodovina 20. stoletja še nikoli ni bila povedana tako tankočutno. Nadas je nor. Zelo nor. Tako zares nor, kot so lahko samo največji. In teh ni veliko. Zame nekaj najboljšega, kar sem prebral v življenju.