Z zahodnimi očmi

Ruski študent filozofije Razumov, človek brez staršev in sorodnikov, ki pa ga podpira bogati plemič, si od vsega najbolj želi, da bi bil nekoč uspešen in priznan v svojem poklicu. Zato strastno študira in mu je za politično dogajanje v carski Rusiji kaj malo mar. Dokler se ne zgodi umor visokega uradnika režima, glavni protagonist tega dejanja, Viktor Haldin, pa se zateče v varstvo prav k njemu. Razumov mu skuša najprej pomagati, samo da bi imel mir in bi se ga čim prej znebil, ko pa spozna, da to ne bo mogoče, ga enostavno naznani oblastem. Izdaja pa ima zanj hujše posledice, kot bi si lahko kadarkoli predstavljal. Oblasti ga vklenejo v svoj koleselj. Pošljejo ga v Ženevo, kjer naj bi vohunil med zarotniki proti režimu, ki so se tja zatekli pred represijo v Rusiji. Tam se Razumovu ob srečanju s Haldinovo sestro in druščino anarhistov začnejo podirati njegovi ideali. Z zahodnimi očmi je nekoliko manj obravnavani roman znamenitega angleškega pisatelja poljskega rodu Josepha Conrada iz leta 1911. V njem avtor zasnuje zgodbo o zločinu, krivdi in kazni, ki nekoliko spominja na Zločin in kazen, in sicer v maniri osebe, ki želi takratnemu zahodnemu bralcu predočiti značaj Rusov in duh nasilja v carski Rusiji. Pozorni bralec bo v razmišljanjih pripovedovalca najbrž zaznal tudi rahli občutek večvrednosti človeka, ki živi na Zahodu, npr. v Angliji, saj naj bi bile razmere tam v tistem času že do te mere »demokratične«, da bralci romana skorajda ne morejo več razumeti. V slogu psihološkega realizma Henryja Jamesa in francoskih realistov 19. stoletja v štirih delih, razdeljenih na več poglavij, s pomočjo dolgih dialogov med dvema ali več osebami ter z lastnimi komentarji, razpreda o Rusiji, njenem režimu, njegovih nasprotnikih, o umoru in izdajstvu, pri čemer trdno stoji na stališču, da je umor vendarle umor, naj bodo nagibi zanj še tako plemeniti, izdaja pa dejanje, ki prav tako ni opravičljivo, zato mora biti tako ali drugače kaznovano. Aktualno branje tudi za današnji čas.