Za gozdom
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2022 |
Založba | Litera |
Zbirka |
Litera |
Ključne besede | Odnosi, Smrt, Sosedje, Življenje |
Naenkrat pa sem bil sam v hiši...
V najnovejšem delu Toneta Peršaka beremo avtorjev premislek o življenju. Gre za kratek roman z natančno izrisanimi liki: prebivalci ulice Za gozdom. Mlada dedinja, skrivnostna zakonca ter ostali sosedje in na drugi strani on, ki je v ulici že toliko let. Z novimi ljudmi pa prihajajo spremembe in le-te lik na drugi strani težko sprejme, zato so nenehne zdrahe skorajda neizogibne, prav tako to, da je sredi prepirov ponavadi prav on. Medtem pa še sveže zamisli občinske oblasti in županske volitve. Prav ta isti protagonist pa ob pestrem dogajanju v ulici razmišlja o medosebnih odnosih in tudi o ljubezni, le-ta pride do izraza posebej ob izgubi, ko se odkrije avtobiografski del izgube žene, katero skozi ves roman naziva s svojilnim zaimkom »moja«. Skozi zgodbo se sprehodi mimo skrhanih odnosov v družini, omeni tri odtujene otroke in preprosto praznovanje 50. obletnice poroke ter končni postanek sredi izbruha epidemije. Zanjo je bila okužba usodna, on pa je ostal, sam v preveliki hiši, sredi skaljenih odnosov. Niti pisanje mu ni šlo. A po več kot dveh mesecih je le-to ponovno steklo in pregnalo brezvoljnost ter otopelost zadnjega obdobja. Končni preobrat pa je posebno srečanje, ki je mestoma antijunaka popeljalo na novo, drugačno pot.
Objavljeno: 27.02.2023 14:25:28
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:11
Da se naj naša ulica imenuje Za gozdom, je lahko predlagal samo kak zlonamerni čudak z namenom, da bi prebivalci ulice prej ali slej dobili kompleks manjvrednosti! Kajti, če moraš, ko te vprašajo po naslovu stalnega bivališča, povedati, da živiš v ulici Za gozdom, je to slišati, kot da bi priznal, da si malo čez les, da živiš za hribom ali kaj podobnega. (str. 5)