Za kaj se splača živeti : elementi materialistične filozofije

Robert Pfaller (roj. 1962) je avstrijski filozof, dobro znan tudi v slovenskem prostoru, saj tesno sodeluje z lacanovskim krogom iz Ljubljane. V svetovnem merilu je najbolj prepoznan po pojmu “interpasivnost”, ki predstavlja delegiranje lastnega užitka na druge osebe, živali ali predmete. V pričujočem delu je ta fenomen podrobneje osvetljen. Za začetek svojih izpeljav postavi trditev, da postmoderni, povsod ponavljajoči se refren “Be yourself” posameznike pripravi do tega, da vse kar je njihovemu jazu tujega odklonijo, s tem pa je ustoličena kultura individualnega narcizma. Za takšne posameznike je značilno odklanjanje malih vedrih trenutkov razpuščenosti in prekrškov, njihova življenja so čistunstvo vsega zdravega in korektnega. Za obsedenost s tiranstvom popolnosti se posamezniki ne odločajo sami, ampak jih tako usmerja spretno zakrinkan neoliberalni interes s ciljem ideološkega preoblikovanja. Tako začnemo najpreprostejše vire svojih užitkov (npr. hrana, pijača, erotika) zavračati in posledično razvijati zasvojenosti z vedno novimi potrebami, sfabriciranimi s strani industrije zabave. Svoje trditve Pfaller teoretično podkrepi z izvajanji iz misli starogrških stoikov, Kanta, Hegla, Nietzcheja, Freuda in številnih drugih. Podrobneje se ukvarja s pojmi kot so sram, zavist, odgovornost, simpatiziranje z neuspehom in šibkostjo, izguba jasnih vizij … Pripeljati nazaj v družbene strukture ekscesno praznično razsežnost nedela, razvedrila in užitka in to na način, ki velja za nezdravega in neekonomičnega, je po njegovem mnenju pot, ki vodi iz nevrotične družbene situacije. Kot kritični mislec pa na koncu dodaja, da je sama vrednost njegovih trditev, ki segajo onkraj tega kar danes velja za samoumevno, morda največja takrat, ko s tem, da je nekaj za trdno postavljeno, lahko postane predmet diskusije s stališča nasprotnega pola.