Žabon
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 1979 |
Založba | Obzorja |
Ključne besede | Erotika, Moški in ženske |
"...in stopil si vame / da preženem noč / Ležal si v meni / da dočakam jutro ..." (str. 5)
Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu se je rodila 1946 v Mariboru. Po učiteljišču v Ljubljani je študirala najprej slavistiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, potem pa igralstvo na gledališki akademiji (AGRFT). Petnajst let je nato igrala v lutkovnem gledališču in bila ena izmed ustanoviteljic Koreodrame. Poleg Žabona je izdala še zbirko Besede iz hiše Karlstein in dva romana: 1990 Filio ni doma in 1995 Ptičja hiša, za katerega je dobila kot prva predstavnica žensk nagrado Kresnik 1996. Redno je objavljala v vseh slovenskih in takrat še jugoslovanskih revijah ter v tujini. Bila je članica Društva slovenskih pisateljev, Združenja dramskih umetnikov in PEN-a. Umrla je leta 1997.
Tako v pesniških zbirkah kot v romanih je njena pesniška govorica simbolna in vezana na erotiko, ljubezen, jezik pa izdelan do potankosti. Spolnost prikazuje kot absolutno kategorijo človeškega bivanja, kot njegov kozmični življenjski prostor. “Upornica, popotnica sem, ki ima le eno pot – k sami sebi,” je znala reči. Pa še: “Mar nimam v sebi generacij, ki mi pripovedujejo same o sebi?” Motivika zajema ptice, hišo, spolnost, nasilje, oblast, izgnanstvo, ostre robove. “Silovita. Lepotica,” je kasneje povedal v intervjuju njen sin v spominih nanjo.
Objavljeno: 02.08.2018 12:18:25
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:14
– Danes bi te zajahala / kup mokre rdeče zemlje / in kamenje v tebi / bi počasi / zašlo vame / za mir (str. 17)
– Bilo je kakor črno polje tulipanov / kakor rumeno oko z božjo senco zapeto / tvoje lice / ko si poljubljal mojo nogo / v blatu pogreznjeno (str. 19)
– Čaščen si / med boki / Pijana plešem (str. 21)
– V svetišču rjuh je samota popolna / Jutro je dobro rokam / razžari jih noč / in odpiram ti hrbet / da te poljubljam na kri / Ti poješ samoto / Jutro je dobro ustom / in ti dajem / Poslušaš kako tolčejo v meni / očetje moje krvi / Ti poješ samoto (str. 27)