Zadnja beseda
Žanr | družbeni roman, psihološki roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Prevod |
Polona Glavan |
Ključne besede | Medosebni odnosi, Odnosi med spoloma, Pisatelji |
Ko se biograf znajde v zmedi nelahkih medosebnih odnosov
Ugledni založnik Rob se na mladega pisatelja Harryja Johnsona obrne z zamislijo, da bi napisal življenjepis slavnega angleškega literata indijskega rodu Mamoona Azama. Ostareli Mamoon, nekoč privlačen in občudovan umetnik, z drugo ženo Liano živi v hiši na angleškem podeželju. Tja se za nekaj časa iz Londona preseli Harry v dobri veri, da bo v pogovorih in druženju s pisateljem nabral dovolj zanimivosti in pikanterij, primernih za prodajno uspešno biografijo. Muhasti starec pa ni najbolj odprt za pripovedovanje intimnih podrobnosti in skrivnosti. Harry je primoran navezovati stike z Liano, prebirati dnevniške zapiske pokojne prve žene, celo v Ameriko se odpravi na obisk Mamoonove zapuščene ljubice, kot zaprisežen ženskar se biograf intimno zaplete tudi s privlačno služkinjo Julie. Nevarna razmerja, ki se porajajo med glavnimi protagonisti romana, vodijo ne le v destrukcijo krhkega ravnovesja medosebnih odnosov, pač pa načnejo tudi duševno in telesno zdravje vpletenih. Anomalije družinskih odnosov, iskanje identitete s pomočjo svobodne spolnosti pa tudi rasna vprašanja so teme, ki jim Kureishi ostaja zavezan tudi v pričujočem romanu.
Objavljeno: 25.10.2016 09:14:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:56
“Harry, veliki literarni satan je zdaj šibek in omotičen kot lev, ki je dobil konjsko dozo pomirjeval. Čas je, da ga zgrabiva. In od sodelovanja ima korist. Ko bo knjigo prebral in ugotovil, kakšen prasec je, bo prepozno. Izbrskal boš to, česar o sebi ne ve niti Mamoon. S svojim uvidom ga boš obrnil na ražnju. Javnosti so umetniki všeč, kadar so taki – razgaljeni, s spuščenimi hlačami in ritjo v zraku, ki so dolgo časa preživeli med serijskimi morilci in ki se userjejo pred neznanci. Tako si bodo nehali domišljati, da so zaradi talenta kaj boljši od povprečnih davčnih sužnjev s kurjimi možgani, kakršni smo mi.” (str. 15)