Zadnja hiša na ulici
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Izola, 2023 |
Založba | Meander |
Prevod |
Milena Podgoršek |
Ključne besede | Družinske skrivnosti, Družinski odnosi, ku klux klan, Ljubezen, odnosi med generacijami, Odpuščanje, Rasizem, Rasna diskriminacija, Smrt |
Tudi ta roman Diane Chamberlain temelji na zgodovinskih dejstvih. Gre za zgodovinsko fikcijo, ki se dogaja na ameriškem jugu sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko se krepi gibanje za državljanske pravice. Spremljamo zgodbi Ellie iz leta 1965 in Kayle iz leta 2010, ki se na koncu združita in postrežeta z odgovori na vprašanja, ki si jih zastavljata obe, vsaka s svojimi izkušnjami.
V »zadnji hiši na ulici« spoznamo Kaylo, nedavno ovdovelo mamo majhne hčerke. Oba z možem sta bila arhitekta, a se je Jackson ponesrečil med gradnjo njunega sanjskega doma. Kayla ima zadržke glede selitve v hišo, v kateri je umrl njen mož, vendar se hkrati čuti dolžno izpolniti njune sanje. Ko jo skrivnostna ženska in srhljivi pojavi svarijo pred vselitvijo, začne iskati odgovore.
Leta 1965 je Ellie dvajsetletna bela hči uglednega farmacevta v majhnem mestu v Severni Karolini. Ker se njena zavest o neenakem obravnavanju črncev v njeni skupnosti povečuje, se odloči, da bo poletje tokrat preživela kot prostovoljka pri programu SCOPE, ki ga je ustvaril Martin Luther King mlajši, da bi temnopolte skupnosti na jugu seznanil z registracijo volivcev. Kljub nasprotovanju staršev se pridruži gibanju in njeno življenje nikoli več ni bilo isto. Predsodki in nasilje, prikazani v zgodbi, so boleč opomin na krutost, ki so jo temnopolti ljudje prestali zaradi belcev.
Objavljeno: 03.02.2024 14:10:21
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:55:11
»’Doslej je v okrožju Derby vpisanih samo štiriintrideset odstotkov črncev’,« je oče bral naprej, »v primerjavi s štiriindevetdesetimi odstotki belcev, pravi častiti Filburn. Predsednik Lyndon Baines Johnson bo kmalu uzakonil volilno pravico, kar bo, upajmo, odpravilo to neenakost in potruditi se moramo, da omogočimo našim ljudem vpis v volilni imenik. Program se imenuje SCOPE /…/.« Oče je z glasnim smehom prekinil svoje branje. »Kako napihnjeno,« je pripomnil in nadaljeval, »’… poslali bodo več kot petsto prostovoljcev v petinsedemdeset kmečkih okrajev z namenom, da bi izkoreninili rasizem iz ameriške politike.’« (str. 9)