| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Zbirka |
Moderni klasiki |
| Prevod |
Dušanka Zabukovec |
“Ni čisto navaden dan…”, tako se začne Swiftov roman Zadnja želja. V krčmi Pri kočiji v revnem mestecu Bermondsey trije prijatelji Ray, Lenny, Vic, in Vince, posvojenec umrlega mesarja Jacka Dodda, še zadnjikrat naročijo kozarček pijače, preden se odpravijo na potovanje v Margate, kjer naj bi izpolnili zadnjo Jackovo željo – stresli njegov pepel v morje. Med potovanjem vsak izmenično pripoveduje zgodbo, ki se postopoma oblikuje v celoto. Preko notranjih monologov in spominov spoznavamo medsebojne odnose, razočaranja, želje, upanja, ki nas popeljejo globoko v preteklost mož. Medtem ko prijatelji spremljajo Jackovo zadnje romanje, se pokojnikova vdova Amy odpravi na drugačno pot, v psihiatrično bolnišnico na redni obisk umsko zaostale hčere June. Graham Swift je za roman Zadnja želja leta 1996 prejel Bookerjevo nagrado. Po knjigi je bil posnet tudi film, glavne like pa so odigrali priznani igralci, kot so Michael Caine, Bob Hopkins in Helen Mirren.
Objavljeno: 08.04.2015 10:48:12
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:58
Pa saj ni bil pomol, celo to je napak razumel. Bil je pristaniški nasip. Moral bi se bil spomniti: pomol in nasip, dvoje različnih stvari, čeprav je bil nasip bolj podoben pomolu in je bil pomol le pristaniški zid. Le da zdaj ni nobenega nasipa, nevihta je že pred leti vse odnesla, in prav je tako, rečem jaz, hvala bogu. Torej se mogoče le ni zmotil, mogoče se je le drugače dogovoril. Če ga je treba kam stresti, če je bistvo stresanje, če ga je treba nesti nekam na rob in stresti, mene ne bo zraven, Jack, ničesar ne bom stresala, torej mora biti nasip. Čeprav bi moral biti pomol.
in nato