Zadnje izpovedi

Mauro Corona je kipar in alpinist. Mauro Corona je tudi pisatelj in estet. A Mauro Corona je ob vsem naštetem predvsem gorjan. Torej človek, ki iz življenja in okolja, ki ju opisuje, tudi neposredno izhaja in ju pozna do obisti in ki življenje gorjana živi še sedaj. Njegovo knjigo Zadnje izpovedi, pa tudi večino ostalih njegovih knjižnih del, to močno zaznamuje, a vendar se avtor ne omejuje zgolj na te gabarite. Suvereno jih prestopa, a se še bolj suvereno vedno znova vrača. S seboj prinaša nove poglede na gorjansko življenje in išče nove rešitve za nastalo situacijo, ki je vse prej kot rožnata. Mauro Corona je v svojih besedilih nemalokrat tudi filozof, ki bralca uči skromnosti in ponižnosti, in mu sporoča, da sreče ne gre iskati v materialnih dobrinah, katerih naj ima človek zgolj toliko, da mu omogočijo normalno preživetje. Mauro Corona ni asket. Ne odreka se užitkom. Našel jih je v plezanju, kiparjenju in pisanju, ne pa v avtomobilih, jahtah in nepremičninah. In tudi o tem pripoveduje v Zadnjih izpovedih, pa tudi o tragediji na reki Vajont, ki je v nekaj minutah z obličja sveta izbrisala nekaj naselij in skorajda 2000 nesrečnih človeških življenj in katere posledice okolje in prebivalstvo močno občutita še danes. Zadnje izpovedi Maura Corone je dobra knjiga, ki daje bralcu še kako misliti in bi si zaslužila (še) več njih. Zelo priporočam!