Zadnji klic
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2024 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Mateja Malnar Štembal |
Ključne besede | Božični čas, Hoteli, Odnosi med spoloma |
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2024 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Mateja Malnar Štembal |
Ključne besede | Božični čas, Hoteli, Odnosi med spoloma |
Angleška pisateljica Beth O’Leary se je s svojimi romani v žanru romantičnih komedij priljubila tudi slovenskim bralcem. Njene zgodbe so zabavna mešanica iskrivih dialogov in komičnih situacij, s kančkom drame in obilo romantike. Vse to najdemo tudi v romanu Zadnji klic.
Glavno besedo imata Izzy in Lucas. Oba sta predana svojemu delu v družinskemu hotelu Gozdni dvorec, ki se mu zaradi vse večjih finančnih težav ne obeta nič dobrega. Preostanek zaposlenih se je znašel tik pred zaprtjem. Energična Izzy in trmasti Lucas se komajda prenašata, a tokrat sta za dobro hotela pripravljena združiti moči. Ko v sobi, kjer hranijo pozabljene predmete, najdejo poročne in zaročne prstane, se Izzy domisli projekta »Prstanov ne damo«. Odločena je, da poišče, katerim gostom so pripadali. Z Lucasom skleneta stavo, kdo bo pri iskanju uspešnejši. Ob tem pa njuna tekmovalnost dobiva nove razsežnosti. Med seboj imata še nekaj neporavnanih računov in morda je sedaj pravi čas, da odkrijeta svoja prava čustva. Na kocki je namreč veliko več kot le usoda Gozdnega dvorca …
Objavljeno: 20.12.2024 16:52:01
Zadnja sprememba: 20.12.2024 16:52:01
Po tej poroki se bova lahko vrnila k izmenam, kjer se najine poti redkeje križajo, kar je vedno dobrodošlo. Ni dobro, če sva predolgo skupaj na recepciji. Gospa SB pravi, da ni videti ‘da bi ustvarjala pravo vzdušje.’ Arjun, šef kuhinje, pravi, da ‘hotel izraža enako toplo dobrodošlico kot hiša njegove stare mame’, kadar sva z Lucasom v isti izmeni. Arjunovo babico sem že spoznala, tako da lahko zagotovim, da je to precej nesramna opazka. /…/ Vedno je tako gospodovalen. Ko sem ga prvič videla, se mi je njegov brazilski naglas zdel neizmerno privlačen – spregledala sem njegovo nevljudnost, jo pripisala izgubljenemu v prevodu in si mislila, da zagotovo misli dobro, le da njegove besede ne izzvenijo čisto pravilno. A sčasoma sem dojela, da izvrstno obvlada angleški jezik – in da je preprosto ena navadna rit.
(str. 17)