Zadnji Maov plesalec
Žanr | življenjepis / biografija |
Narodnost | kitajska literatura |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2006 |
Založba | Miš |
Prevod |
Karmen Vidmar |
Žanr | življenjepis / biografija |
Narodnost | kitajska literatura |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2006 |
Založba | Miš |
Prevod |
Karmen Vidmar |
Li Cunxin se je rodil v revni kmečki družini leta 1961. Utonil bi v pozabo, če ne bi zmagal na avdiciji, ki ga je popeljala na pekinško plesno akademijo, kjer je študiral balet. Vadil je v trdih, asketskih razmerah in postal eden najboljših kitajskih baletnikov, in sicer pod okriljem predsednika Maa. Lijev talent pa so opazili tudi tuji strokovnjaki: smel je zapustiti Kitajsko in oditi v Ameriko, kar je bila v tistih svinčenih časih prava senzacija.
Osupljiva resnična pripoved o moči vztrajnosti in hkrati dokument, ki pred nami razprostre zanimiva dejstva iz kitajske komunistične zgodovine.
Objavljeno: 04.12.2014 14:32:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:22
Končalo se je naše prvo leto. Kmalu bom spet videl svoje domače, svojo ljubljeno niang. Bližale so se počitnice ob kitajskem novem letu in na akademiji so nam dali denar za hrano za ves mesec, da bi si kupili železniške vozovnice za pot domov.
Vsi smo bili vzemirjeni. Šolski avtobus nas je celo odpeljal na nakupovalni izlet v Peking, da bi nakupili darila za svoje družine. Jaz sem seveda kupil samo slaščice za en juan, ostanek pa sem shranil, cele tri juane, da bi jih odnesel domačim. Vedel sem, da bodo trije juani dieju in niang ogromno pomenili, več kot kup daril, ki bi jih lahko kupil.