skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Zaje*ali smo

Žanrmladinski roman
Narodnostavstralska literatura
Kraj in leto izidaDob pri Domžalah, 2024
Založba
Zbirka Z(o)renja+
Prevod Nataša Grom
Spremna beseda Nastja Holc
Ključne besede 21. stoletje, Aborigini, Avstralija, Družbena neenakost, Mladoletni prestopniki, Mladostniki, Staroselci, Zapori
Število strani

286

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kako je v mladoletniškem zapornem sistemu?

Glavni protagonist je 16 letni Jamie, ki je Koori. Kot staroselski Avstralec ima v življenju slabši izhodiščni položaj napram belskim sovrstnikom. Poleg tega je kot majhen otrok pristal v rejništvu pri teti in stricu; sprejela sta ga z odprtimi rokami in fantu sta kot druga starša. Prava starša sta imela težave z alkoholom in njuni medsebojni odnosi so zaradi vseh bridkih okoliščin odtujeni in zapleteni. Jamie je vročekrven in vzkipljiv mladostnik. Ima tudi starejšega brata, ki mu je v težkih preizkušnjah prišel stati ob strani.

Neke noči belski vrstniki, kot že mnogokrat prej, rasistično zafrkavajo njega in njegove prijatelje. V besu in slu po maščevanju enemu od njih ukradejo čisto nov avto. Ker so pili in objestno vozili, avto razbijejo. Pride policija, sledi aretacija in tako vstopijo v kazenski sistem. Pristanejo v mladoletniškem zaporu. Jamie tam marsikaj življenjsko pomembnega spozna, tudi ljubezen do poezije, in priseže si, da nazaj v zapor noče nikoli več.

Na kocu knjige je spremna beseda: Zajebati — a ne obupati / Nastja Holc, socialna pedagoginja in vodja oddelka za vzgojo v Prevzgojnem domu Radeče.

Naslednji dan.

Zajtrk.

Razmočeni koruzni kosmiči.

Vsakič, ko jih zajamem, žlica zacinglja ob skledi.

Srknem mleko.

Mleko mi steče po bradi na prsi.

Obrišem ga v majico.

Vstopi Greg.

Za njim paznica.

V roki nosi rdečo majico z ovratnikom.

Zloženo.

Širok nasmeh.

Za pasovi voki-toki.

Žica poteka vse do slušalke v ušesu.

“Hej, Jamie. Kako gre?”

“Pogrešam kokakolo.”

Hihitanje.

“… zdaj te selimo na rdeči oddelek.”

Tri tedne do sodne obravnave.

Samo zdržati moram.

Poteg s kartico po čitalniku.

Bzzzzzzz.

Vrata se s klikom odprejo.

“Zakaj fantje ponoči zganjajo tak hrup?” vprašam. “A to počnejo vsako noč?”

“Ne vsako noč. Nekateri samo radi motijo mir,” reče paznica.

(str. 86)

Citati

(1)
Tamara Leskovar

Čakam na smeh, na posnemanje bruhanja, namesto tega pa zaslišim ploskanje. Ves razred ploska in ploskajo meni. To me osupne. Ne norčujejo se iz mene, ne posmehujejo se mi, ne zmerjajo me, hvalijo me.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 223
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi