Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
Založba | Škuc |
Zbirka |
Lambda |
Prevod |
Suzana Tratnik |
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
Založba | Škuc |
Zbirka |
Lambda |
Prevod |
Suzana Tratnik |
Jeanette Winterson je uspela s prvencem Pomaranče niso edini sad. Njeni romani so pol-avtobiografski. Jeanette Winterson je rojena v Manchestru. Po rojstvu jo je sedemnajstletna biološka mati dala v posvojitev. Otroštvo je preživljala v Accringtonu na S Anglije, v družini Winterson. Mati, fanatična evangeličanka, vzgaja pisateljico strogo religiozno, skoraj travmatično in si želi, da bi hčer postala misijonarka. Pri 16-ih se Jeanette zaljubi v dekle in začne “kršiti pravila”. V pričujoči knjigi se avtorica sproprijema s travmami posvojenega otroka, s svojo fanatično ne-biološko depresivno materjo z revolverjem v predalu, obsedeno s koncem sveta, z ljubezenskimi odnosi in ne-odnosi, s študijem književnosti, s priložnostnimi deli. Za roman je prejela nagrado Whitbread za najboljši prvenec, BBC pa je po knjigi posnel nadaljevanko.
Objavljeno: 30.06.2016 09:57:00
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:34
“Ljubezen je živa. Nikoli nisem hotela blede različice. Ljubezen je polna moč. Nikoli nisem hotela ublažene različice. Nikoli se nisem izogibala veličini ljubezni, a nisem imela pojma, da je ljubezen lahko tako zanesljiva kot sonce. Vsakdanje vzhajanje ljubezni.” (str. 82)
“Zdaj se zdi tako enostavno uničevati knjižnice – zvečine z odstranjevanjem vseh knjig – in govoriti, da knjige in knjižnice niso pomembne za življenje ljudi. Veliko se govori o družbenem zlomu in odtujenosti, a le kako bi lahko bilo drugače, če naše predstave o napredku odstranjujejo središča, ki so naredila zelo veliko za združevanje ljudi? (str. 94)