Zakaj se otrok v polenti kuha

4,4
(23)
Žanrdružbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski), psihološki roman
Narodnostšvicarska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Prevod Kristina Jurkovič
Ključne besede Begunci, Cirkus, Dekleta, Družina, Matere in hčere, Odraščanje, Potovanja
Število strani

190

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Roman, ki je odprl nek nov prostor pripovedovanja

Aglaja Veteranyi v delno avtobiografskem romanu opisuje življenje cirkuške družine, ki je zbežala iz Ceausescujeve Romunije na Zahod v želji po lepši prihodnosti. Brezimna pripovedovalka v izvirnem, naivno infantilnem, kratkem in redkobesednem narativnem slogu govori o odraščanju v razkrojeni, amoralni družinski skupnosti, kjer ni topline in ne ljubezni. Osrednji lik v romanu je mama, ki z atraktivno točko visenja na laseh in žongliranja dan za dnem izziva smrt, kar v hčerki poraja hude psihične travme. Po ločitvi staršev ter nesreči matere je mladoletna hči primorana poskrbeti za obe. Že pokojna avtorica se je z večkrat nagrajenim, v Romuniji kar kultnim romanom o bridkosti ljudi brez doma in varnosti zapisala med fenomene sodobne literarne ustvarjalnosti.

Mame ne smem jeziti, sicer bo strmoglavila. Nočem biti živa, ko bo mrtva. Lahko bi se zgodilo vsak dan. Spim pozno v dan, da skrajšam strah pred njenim nastopom, ker če vstanem zgodaj, traja še tako dolgo, preden se predstava začne. Dokler visi tam zgoraj, ni več moja mama, in tlačim si kruh v ušesa in usta. Če pade dol, tega nočem slišati. Odvadila sem se jokati, ker mamo potem postane strah in začne jokati tudi sama. Potem jo moram tolažiti. Toda ne morem je potolažiti. Joče tako dolgo, dokler ji ne obljubim, da sem v redu. (str. 68)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 108
Komentarji: 0
Število ocen: 23
Želi prebrati: 9
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 19

Morda vam bo všeč tudi

Dobrodošli

Namestite aplikacijo
×