Zakoni
Žanr | družbeni roman, filozofski roman, ljubezenski roman, psihološki roman |
Narodnost | nizozemska literatura |
Kraj in leto izida | Radovljica, 2009 |
Založba | Didakta |
Zbirka |
Gostosevci |
Prevod |
Tanja Mlaker |
Kakor vsak mit ima tudi usodna ženska interes, da ostane na distanci.
Marie Deniet v času sedmih let spozna sedem moških: astrologa, epileptika, filozofa, duhovnika, fizika, umetnika in psihoanalitika. Ti moški, vsi starejši od nje, jo pritegnejo vsak s svojim znanjem in sposobnostmi. Z njimi splete sedem vezi – prijateljskih, strastnih, študijskih, mentorskih, duhovnih in globoko ljubečih. Ta izredno dinamičen roman, ki je delno tudi avtobiografski, nam v svoji pripovedi neposredno in živo razgrne žensko psiho, njene strasti, želje, strahove in zanikanja, skratka strastno, ljubeče in nemalokrat filozofsko iskanje lastne identitete. Na splošno oriše tudi žensko-moške odnose, ki jih medsebojno vzpostavljamo iz svojih globoko skritih notranjih kotičkov, vsi zamotani in na lasten način neponovljivi. Ob branju se sprašujemo, ali niso nemara res usodnosti tiste, ki poskrbijo, da se srečujemo tisti, ki smo si nekaj dolžni sporočiti. Ali pa kot zapiše avtorica: morda se človek zares odpre drugim ljudem, ko se sprijazni s tem, da je, kar je, z vsemi svojimi posebnostmi. Prepričljiv, v natančni meri zapeljiv jezik, ki bralca z vsako prebrano stranjo vse bolj neizogibno vleče vase do zadnje prebrane strani in obvezno branje za moške, ki še vedno ne razumejo žensk. Roman je bil v podeljevanju literarnih nagrad razglašen tudi za Evropski roman leta.
Objavljeno: 06.11.2014 09:09:43
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:01
Govori o Ficinovi filozofiji in pripomni, kako pomemben je pogled za občutek ljubezni in sreče. V nasprotju z okusom in otipom, reče, zahtevata oko in uho distanco. Oko in uho na izrabljata, ne konzumirata, ne požreta vas. Oko in uho sta v bistvu melanholična in hrepenita po smrti. Pogled ljubljene osebe vas lahko priklene, a medtem ko vas drži priklenjene, vas hkrati tudi osvobodi. Povzroči, da vas strese zaradi čara ljubezni, a hkrati ostane zamišljen, v daljavi. Pogled spoštuje samoto drugega, smisel ima za drugega in hkrati tudi zadostuje samemu sebi. Pri Ficinu se skuje nerazvezljiva vez med pogledom, ljubeznijo in mišljenjem. Do ušes moraš biti zaljubljen, da lahko začneš razmišljati.