Žalost Belgije
Žanr | družbenokritični roman, družinski roman (tudi rodbinski), razvojni roman, vojni roman |
Narodnost | belgijska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Prevod |
Mateja Seliškar Kenda |
Ključne besede | Družbene razmere, Družina, Fantje, Katoliške šole, Odraščanje, Spolnost, Svetovna vojna 1939-1945 |
Odraščanje v primežu druge svetovne vojne
Hugo Claus po mnenju poznavalcev spada med najpomembnejše flamske pa tudi evropske in svetovne literate. Pričujoče monumentalno delo – Bildungsroman, zgodovinski dokument o belgijski družbi med drugo svetovno vojno ter družinsko sago hkrati, je avtor ustvarjal kar deset let. Glavni junak Louis Seynaeve (avtorjev alter ego) se v prvem delu romana kot enajstletni šolar v nunskem penzionatu sooča s prikrito sprevrženostjo katoliškega osebja ter z lastno prebujajočo se homoerotično spolnostjo in obsedeno zagledanostjo v enega od sošolcev. V drugem delu pripovedi Louis, sedaj že najstnik, željan ženske ljubezni, v tragikomičnih portretih svojih staršev ter ostalih članov številne družine po mamini in očetovi strani odstira zlaganost ter degeneriranost belgijske meščanske družbe, njeno razdeljenost med flamsko in valonsko kulturo ter mlahavost v sprejemanju konstruktivnih političnih odločitev. Roman, v katerem avtor briljira z živahnim, izvirnim pripovednim slogom ter občasno šokira s prizori sprijene spolnosti, je bil preveden v kar dvajset jezikov ter večkrat nagrajen.
Objavljeno: 25.04.2016 15:10:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:29:55
“Seynaeve!” je nežneje ponovil duhovnik. “Ti pa si pokora! Si res mislil, da ti bom verjel?! Res misliš, da nimam početi nič bolj pametnega kot poslušati tvoje gnusne zgodbice? Sploh veš, kje si, smrkavec nesramni? Zaradi tega bi te lahko pri priči vrgel iz šole.” “To bo storil že moj oče, jutri ali pojutrišnjem.” “Veliko sreče,” je dejal glas. “S to svojo domišljijo boš daleč prišel. Ne bi me čudilo, če bi pozneje pisal članke za časopise. Ali celo knjige. Ampak boš moral tale svoj prenapeti slog malce umiriti. (str. 305)