Žalost zemlje : zgodba o Buffalu Billu Codyju

Roman Žalost zemlje Érica Vuillarda nosi podnaslov Zgodba o Buffalu Billu Codyju, a pravzaprav ni zasnovan kot biografski roman, lahko bi rekli, da sploh ne kot roman. Kar beremo, je pravzaprav skica neke človeške usode, neke zgodovine in nekega filozofskega uvida. V fragmentarni pripovedi, ki je zapisana v dramatičnem sedanjiku, se prepletata tragedija nekega ljudstva in tragedija nekega klovna, njuno stičišče pa je šovbiznis.
Buffallo Bill je bil glavni junak Wild West Showa, ki je bil svetovna uspešnica, cirkus, ki je potoval po svetu in oblikoval našo predstavo o »divjem Zahodu« in spopadu med »kavbojci in Indijanci«. Potem, ko so bili Indijanci dokončno poraženi, so nekateri zavohali priložnost za dobiček in poražence uporabili kot material za spektakel, ki je obiskovalcem omogočal v živo videti divjake. Tja segajo tudi začetki merchandisinga, pri katerem tisti, ki so izgubili vse, prodajajo stranske proizvode svojega genocida (str. 75). Vsako tragedijo je mogoče pretopiti v denar in Vuillard nam predstavi bolečo zgodovino šovbiznisa, hkrati pa nam ponudi razmislek o zgodovini in problematizira naša prepričanja: kje se konča resnica in kje se začne laž? Zgodovino pišejo zmagovalci in pred našimi očmi se pokol pri Ranjenem kolenu spremeni v bitko, ki postane šov, ki izpusti pravzaprav vse, kar se je v resnici zgodilo. Spodbuja nas k razmišljanju, v kakšnem odnosu sta laž in resnica, oz. fikcija in resnica, saj v naši zavesti prehajata ena v drugo. Laž ostane, pronica v zavest skupnosti, in fikcija postane resnica ali pa se o njej sploh nihče več ne sprašuje.
Šov požre vse: poslednje preživele iz pokola pri Ranjenem kolenu, použije celo velikega poglavarja Sedečega bika, prizanese pa ne niti svojim otrokom. Buffalo Bill postane žrtev lastnega uspeha, izgubi občutek za to, kdo sploh je, in začne verjeti v lastno fikcijo. Zaradi svoje vloge se stopi njegova lastna identiteta in sam verjame, da se je zares boril v bitkah. Ostane le še ostareli klovn, katerega zgodbe ne zanimajo nikogar več, cirkus pa se je preselil drugam, k novim žrtvam.
Vuillard nam vse to oriše s presunljivimi in natančnimi skicami, v katerih se zgodovina in šovbiznis poigravata z usodami nesrečnih posameznikov, vse to pa je podkrepljeno z dejstvi in premišljeno uporabljenimi podrobnostmi. Te skice ne obsegajo samo življenja Buffala Billa, temveč različnih oseb, povezanih z Wild West Showom, ki je pravi protagonist tega romana.
Da se nas zgodbe ljudi bolj dotaknejo, poskrbijo fotografije, ki se pogosto vključujejo v pripoved: ti ljudje so živeli, fikcija in resničnost se prepletata tudi na tej ravni.
Roman je … žalosten. A kakšna naj bo pripoved o zadnjih fragmentih genocida, ko poražencem šov odvzame še poslednje dostojanstvo? In ko se celo zmagoslavni nastopači pretvorijo v poražence. Zemlja je lahko samo neskončno žalostna.