Žanjem želje
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ravne na Koroškem, 2020 |
Založba | [s. n.] |
Ilustracije |
Bernardka Petrovič Mager |
Ključne besede | koroška, Ljubezen, Smisel življenja, Upanje, želje |
Življenje je ljubezen - sreča, upanje in moč duha.
Bernardka Petrović Mager je s pesniško zbirko Žanjem želje vstopila v pesniški prostor ob svojem osebnem jubileju. Ob 70-letnici so jo sorodniki presenetili z izdajo knjige, plod njenega literarnega in likovnega ustvarjanja. Zbirka se začne s pesmijo o pomenu izvora, ki ji ga je dala Koroška, simbol njenega otroštva in mladosti. Nadalje se v pesmih sprašuje o potovanju skozi življenje, pa tudi o sebi, samoti in bistvu življenja. Ugotavlja, da je ljubezen tista, ki ne glede na čas in prostor, presega vse. Kot v uvodu zapiše mag. Ana Porenta pesmi žuborijo in se kotalijo po strugah papirja kot iz izvira, včasih so verzi ena sama kaplja – beseda, kdaj se jih nabere za celo jezerce, drugič se držijo komaj opazne forme – denimo, ko prve črke verzov tvorijo abecedo ali ko so haikuji.
Bernardka se je rodila leta 1950 v Podkraju pri Prevaljah kot tretji od petih otrok v kmečko-uradniški družini. Po večkratnih selitvah so se ustalili na Ravnah, kjer je končala osnovno šolo in gimnazijo. V Ljubljani je dokončala študij farmacije in bila nato zaposlena v trženju tovarne zdravil Krka Novo mesto. Z možem, diplomiranim slikarjem, živi na Turjaku.
Odkar se je upokojila, je aktivna pri različnih skupinah Univerze za tretje življenjsko obdobje, predvsem likovno in literarno, v kateri ustvarja pod mentorstvom mag. Ane Porenta. Sodeluje na raznih literarnih festivalih, svoje pesmi pa objavlja v slovenjgraški reviji za leposlovje in kulturo Odsevanja ter velikolaškem občinskem glasilu Trobla.
Objavljeno: 08.03.2021 14:27:25
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:32
“UPANJE
Upanje?
Da boš ponovno živ?
Da bo ponovno: Dobro jutro!?
Da bo dotik lica k licu?
Brez srčnosti.
Iz navade zaspane.
Iz obveze do nekoga ob sebi.
Razen mene.
Kaj?
Jaz sem, ki sem.
Bog in nič obenem.
Samo jaz.
Sem.
Jaz sem.
Jaz.
Z veliko!”
(str. 38)