Zapiski o žalovanju
Žanr | spomini |
Narodnost | afriška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Žepna Beletrina |
Ključne besede | Družina, Ljubezen, Očetje, Smrt, Spomini, Žalovanje |
"O svojem očetu pišem v pretekliku in ne morem verjeti, da o svojem očetu pišem v pretekliku."
Chimamanda Ngozi Adichie je nigerijska pisateljica, ki svoj čas deli med Nigerijo in Združenimi državami Amerike. V tanki knjigi Zapiski o žalovanju opisuje svoje doživljanje ob smrti očeta, ki je nepričakovano umrl v času lockdowna. V tem času so bila nigerijska letališča zaprta, zaradi česar ni mogla priti na pogreb in so ga morali prestaviti, obsojeni so bili na čakanje. Opisuje čustva, ki so se ji ob smrti pojavila, bridkost, ki se je globoko zarezala in počasno sprejemanje spremenjenega življenja, ki jo zaznamuje tudi prehod iz uporabe prihodnjika v uporabo preteklika. Hkrati so zapiski tudi polni spominov na njenega očeta, njun odnos in na vrednote, ki jih ji je podal in so tudi poklon njegovemu življenju. Smrt bližnjega je nekaj, s čimer se mora sčasoma soočiti vsak od nas, vendar pa o tem ne spregovorimo velikokrat, večinoma se v današnji družbi pogovoru o smrti in žalovanju izogibamo. V tej knjigi pa avtorica odkrito spregovori o smrti ljubljene osebe in o svojem procesu žalovanja.
Objavljeno: 23.03.2022 19:06:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:05
Žalost je kruta učiteljica. Ob njej se naučiš, kako robato in polno jeze je lahko žalovanje. Naučiš se, kako plehek občutek lahko pusti izrečeno sožalje. Naučiš se, koliko je žalost povezana z jezikom, s pomanjkljivim izražanjem in iskanjem besed. Zakaj me je bolelo ob strani? Rekli so, da zaradi jokanja. Nisem vedela, da jokamo z mišicami. (str. 11)