Zaroletano

Sara Fabjan, po izobrazbi psihologinja, v svojem pesniškem prvencu pričakovano piše o ljudeh. Bolj natančno o navadnih ljudeh iz mesta, njihovih odnosih s partnerji in družino ter o vseh strahovih in pomanjkljivostih, ki jih skušajo skriti za roletami. Ko pesnica piše o ljudeh, piše tudi o sebi. V razgibanih, zaokroženih pesmih brez ločil in velikih začetnic razkriva prizore iz svoje intime. Razmišlja o svojem otroštvu in monotoni, boleče nevznemirljivi službi v mestu. Misli ji uhajajo k naravi, še posebej k morju, ki ima zanjo poseben pomen. Želi se preseliti, ampak a bo na obali kaj srečnejša? V pesmih nastopa tudi mesto samo in to preko starih stavb, ki jim pesnica pripisuje človeške značilnosti. Bralec tako ugotovi, da imajo tudi te svoja življenja – niso nežive tvorbe iz železa in betona, temveč so organizmi, ki dihajo in sanjajo skupaj z njihovimi stanovalci. Zbirka zaroletano je zbirka pesmi o mestih in ljudeh, ki v njih živijo. Je tudi izpoved avtorice, ki prepriča s suverenim pristopom in dovršenostjo svoje poezije. Priporočam!