Zelenomodro
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | V Ljubljani, 2006 |
Založba | Slovenska matica |
Zbirka |
Prevodi iz svetovne književnosti |
Prevod |
Veronika Brecelj |
Ključne besede | Eksodus |
Tudi zelenomodro se pravi tisti barvi, ki mi še danes pomeni barvo ljubezni.
O svojih življenjih, ki niso vselej najbolj rožnata pišejo največji. Zelenomodro je preplet dnevniških zapisov avtorice med 24. novembrom 1981 in 27. novembrom 1984, v katerih si preteklost in sedanjost podajata roki. Preteklost zaznamuje hrvaška Reka, kjer je preživela otroštvo in Trst, kamor je Marisa Madieri s širšo družino emigrirala v drugem valu eksodusa po drugi svetovni vojni. Trst je postal tudi njena sedanjost, kjer si je ustvarila družino. To je pisani spomenik človečnosti, ki se dviga nad državne meje in narodnosti. To je pesem ljubezni, ki ji je Marisa Madieri dala ime zelenomodro.
Objavljeno: 07.06.2020 19:52:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:36
Mnoge naše misli so dobile barve in obrise te pokrajine; mnoge pravljične ljubezenske vezi so se spletle ob rosnih zorah, kadar sva negibna in skrita čakala, da se prikaže gozdni bog: jelen, srna ali medved.
Zgoraj, med rušjem, Pri Treh Kaličih, amfiteatru večnost, sva dvakrat videla volkove. Tam gori je spreminjanje letnih časov harmonija stvarstva, potekanje časa diši po drevesni smoli in vlažno, odpadlo listje prijetno dehti po čaju. str. 166