Žerjavica pod pepelom
Žanr | fantastični roman, pustolovski roman |
Narodnost | angleška literatura, literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2016 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Ida Sternad |
Ključne besede | Bojevanje, Družbeni nadzor, Povezovanje, Preživetje, Prihodnost, Upanje, Vladarji, Vojna |
Koliko krvi je treba preliti in kolikokrat skloniti glavo, da postaneš svoboden?
Fantastični roman pisateljice Sabee Tahir, rojene Londončanke in kasnejše prebivalke ameriške Kalifornije, prinaša dandanašnji zelo popularno tematiko, postavljeno v neprepoznano prihodnost, ki bi lahko bila tudi preteklost: ljubezensko zgodbo dveh, ki prihajata iz različnih družbenih razredov/svetov, se zaljubita in skušata rešiti svet oz. skušata skupaj rešiti svet in se vmes zaljubita. Takšna sta namreč tudi glavna junaka romana Žerjavica pod pepelom Laia in Elias. Laia je sužnja, ki skuša rešiti svojega zaprtega brata, Elias pa vojak/Bojevnik, ki Lain suženjski razred Učenjakov nadzoruje. On to počne nehote oz. tega ne želi, prav tako kot Laii ni všeč njena usoda poslušne služabnice. Ko se srečata na prizorišču, kjer Eliasov razred Bojevnikov nastaja oz. se uri, se prepoznata kot sorodni duši, ki bi radi spremenili sistem in obrnili svet na bolje. Roman se sicer konča, a pisateljica nakaže, da se zgodba lahko nadaljuje – v kolikor se tovrstne literature niste naveličali in zasitili futurističnih Romeov in Julij, si torej lahko obetate pustolovsko hrepeneče nadaljevanje.
Objavljeno: 03.10.2016 13:43:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:44
“Počutim se kot preganjana, bojazljiva žival in natanko tako me vidi tudi Imperij – tako vidi vse Učenjake. Cesar pravi, da smo svobodno ljudstvo, ki živi pod njegovo velikodušno vladavino. To je seveda farsa. Ne smemo imeti nepremičnine, ne smemo hoditi v šolo in že za najmanjši prekršek smo kaznovani s suženjstvom.
Do nobenega drugega ljudstva niso tako strogi. Plemenovci so zaščiteni s pogodbo: med invazijo so sprejeli vladavino Bojevnikov v zameno za prosto gibanje svojega ljudstva. Marinne ščitijo zemljepisni položaj in velike količine začimb, mesa in železa, s katerimi trgujejo.
V Imperiju le z Učenjaki delajo kot s smetmi.”
(str. 42)