| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | bosanskohercegovska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
| Založba | Sanje |
| Zbirka |
Sanje |
| Prevod |
Aleksandra Rekar |
Kratke zgodbe omenjene zbirke so pravi posladek za odrasle knjižne molje, ki se radi sprehajajo po poljih domišljije in preko ustaljenih meja razmišljanja. Zbirka sarajevskega avtorja, ki je prvič izšla po vojni leta 1993, preseneča s kratkimi zgodbami nenavadnih razpletov, ki so daleč od resničnega in možnega ter s tem nekoliko spominjajo na magični realizem. Zaključki zgodb, pa naj bodo še tako nenavadni, nas zaradi svojega izvirnega zaključka večkrat prisilijo k smehu in nas hkrati silijo v branje naslednje zgodbe. Kot pravljica, namenjena odraslim, le da konci teh zgodb niso vselej srečni. V njih se največkrat pojavi skrivnostni lik Elias Viskot v različnih vlogah in neverjetnih življenjskih položajih, ki jih mora v zgodbi nekako razrešiti. Branje za zahtevnejše bralce, ki se ne marajo prebijati skozi neskončne romane ali literarni užitek “na eks”.
Objavljeno: 13.03.2018 19:54:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:36:16
“Medtem ko mu je okoli ušes vršel zrak, si je levo roko porinil v usta, desno pa nekajkrat ovil okoli sebe. Ugajalo mu je, da leti natanko tako. Zatem si je izkopal oko in ga zalučal daleč stran od sebe. Zdaj je videl dve sliki: tisto, ki jo je prejemalo oko v glavi, in drugo, ki jo je prejemalo odvrženo oko. Enako je storil tudi z ušesi. Njegovi vzhičenosti ni bilo konca. Pomislil je, da je smrt pravzaprav na moč zaabavna. Vse žive bi bilo vsekakor treba obvestiti o lepotah mrtvaškega življenja.”