Zgodbe iz enega in drugega žepa

Ta Oberhuber je torej prišel na inšpekcijo v špital, kjer je Lojzik čakal na svojo usodo. Takoj ko se je spodaj pri vratih zaslišalo vihranje, so se morali vsi bolniki razen pokojnikov postaviti v pozor zraven svojih postelj, da bi sprejeli visokega gospoda, kot se šika. Čakanje se je nekam razpotegnilo, in tako je Lojzik zavoljo večjega udobja skrčil eno nogo, se s kolenom naslonil na pograd in stal na drugi nogi. V tem trenutku je noter planil Oberhuber, vijoličast od besa, in je vpil že na vratih. Marš na fronto! Ta mož je sposoben! Tauglich! – Potem je pogledal Lojzika, kako stoji na eni nogi, in je še bolj zardel. Einbeinig, je zarjovel. Sofort pošljite domov! Himmelhergott, zakaj tukaj držite tega enonogega tipa? A je tukaj mogoče hlev za kriplje? Ven z njim! Barabe, za to vas bom vse poslal na fronto! Častniki, zaripli od groze, so jecljali, da bo to takoj urejeno; ampak zdaj je Oberhuber že rjovel pri naslednji postelji, da mora sofort na fronto vojaček, ki je bil včeraj operiran.