Zgodbe o Vikingih
Žanr | mladinska povest |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Juršinci, 2018 |
Založba | LYNX |
Prevod |
Matejka Križan |
Ključne besede | Skandinavski miti, V mladinskem leposlovju, Vikingi |
Jennie Hall, avtorica Zgodb o Vikingih, je bila učiteljica v Chicagu in je živela od leta 1875 do leta 1921. Mogočni Vikingi so bojevniško severnoevropsko ljudstvo, ki je med 8. in 12. stol. plenilo po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugod po Evropi. Zime na Islandiji so bile dolge, temačne in mrzle. Vsa družina je ure in ure sedela ob ognjišču sredi glavnega prostora. Ta ogenj je dal edino svetlobo. Roke vseh so bile zaposlene z volno, delo pa jim je dovoljevalo, da so razmišljali in se pogovarjali. Tako so, medtem ko je vsa družina delala ob rdeči svetlobi, očetje pripovedovali o norveških kraljih, dolgih potovanjih v tuje dežele, plutju z ladjami in o velikih bitkah. Nekateri možje so jih znali zapeti peti in igrati na harfo. Ljudje so te može imenovali skaldi, oni pa so svoje pesmi imenovali sage. Nekatere so tudi zapisane. V knjigi Zgodbe o Vikingih sledimo usodi Haralda od otroka do kralja Norveške. Ko je bil Harald kralj Norveške, so pritiski doma in želja po pustolovščinah nekatere od drznejših Vikingov odpeljali iz svoje domovine. Tako so pluli in odkrili Islandijo, Grenlandijo, Vinlandijo. Vinlandija se nahaja v Ameriki, na vzhodni obali Združenih držav. Med branjem pa izvemo tudi veliko o življenju, navadah, običajih in verovanju Vikingov. Zelo zanimivo branje, ki ponuja možnost spoznavanja življenja v preteklosti.
Objavljeno: 05.01.2019 17:05:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:12
Naposled so bili vsi natovorjeni na ladjah. Možje so zrahljali vrvi in spustili ladji v morje in tako sta Ingolf in Leif odplula proti Islandiji. Ko so se oddaljevali, so vsi zrli proti obalam stare Norveške. Ženske so imele v očeh solze in Helga, Leifova žena, je zapela: “Tam sem se rodila in tam sem se poročila. Tam ležijo kosti mojega očeta, tam so hribi in polja, potoki in skale, ki jih imam rada. Tam so hiše in templji, ženske, vojščaki in slavja, tam so ladje in pesmi in boji. Tam je ljudi polna in vesela dežela, jaz pa odhajam v prazno deželo.” (str. 103)