Zgodovina ljubezni
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2006 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Katarina Jerin |
Ključne besede | Judje, Ljubezen, Osamljenost, Vojna |
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Tržič, 2006 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Katarina Jerin |
Ključne besede | Judje, Ljubezen, Osamljenost, Vojna |
Osrednja literarna oseba Leo Gursky, poljski emigrant, je po nacističnem obleganju svoje domovine novo priložnost poiskal v tujini. Pred tem je želel postati pisatelj, njegova edina bralka je bilo dekle, v katero se je zaljubil kot otrok. Loči ju vojna, ona odide v Ameriko, čez čas ji sledi tudi sam, ampak možnosti za nadaljevanje njune skupne zgodbe ni več, ali kot pravi Leo: “Trenutek je minil, vrata med življenjem, ki bi ga lahko živela, in življenjem, ki sva ga živela, so se nama zaloputnila v obraz.« Pokopal je mladostniške sanje o pisateljevanju, opravljal poklic ključavničarja in zvest obljubi o večni ljubezni dekletu iz rojstnega kraja ostal sam in nato na starost povsem osamljen: »Slovnica mojega življenja: v principu vsako množino, ki se pojavi, popravi v ednino.« Njegova pripoved se prepleta z iskrivimi zapisi najstnice Alme, ki se pričnejo z besedami: »Ko sem se rodila, mi je mama dala ime po vseh dekletih iz knjige, ki ji jo je dal moj oče in se imenuje Zgodovina ljubezni.« Ta roman ima torej za njeno družino poseben pomen, še posebej po očetovi smrti. Alma se loti raziskovanja ozadja njegovega nastanka, trdno je prepričana, da je bil namenjen resnični ženski. Kot zgodba v zgodbi se po drobcih razkriva vsebina Zgodovine ljubezni, ob tem pa tudi usoda skrivnostnega avtorja. Zaenkrat edino v slovenščino prevedeno delo Nicole Krauss, predstavnice mlajše generacije ameriških pisateljev, prepriča tako s toplo in iskreno pripovedjo kot s slogovno dovršenostjo, prelito pa je bilo tudi na filmska platna.
Objavljeno: 14.08.2018 17:30:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:17
“Prav kakor je bil nekoč prvi trenutek, ko je nekdo podrgnil skupaj dve palici in naredil iskro, je bilo enkrat tudi prvič, ko je nekdo občutil veselje, in prvič, ko je občutil žalost. Nekaj časa so nove občutke izumljali kar naprej. Poželenje se je rodilo zgodaj, obžalovanje prav tako. Ko so prvič začutili trmo, je sprožila verižno reakcijo in ustvarila občutek zamere na eni strani in osamljenosti na drugi. Morda je prav določen premik bokov v nasprotni smeri urinega kazalca zaznamoval rojstvo ekstaze; morda je strela povzročila prvi občutek plahe spoštljivosti. Ali pa je to bilo telo dekleta po imenu Alma.” (str. 126)