Zgodovinska čitanka I
Žanr | kratka zgodba, spomini |
Narodnost | bosanskohercegovska literatura, hrvaška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Aleksandra Rekar |
Ključne besede | Socializem, Spomini, Vsakdanje življenje |
Pozaba ni niti najmanj boleča, pa vendar se je lepo spominjati.
Zgodovinska čitanka ne govori o resničnih dogodkih temveč o spominih na resnične dogodke. Skupek zgodb, ki jih je avtor Miljenko Jergović kot kolumne objavljal v sarajevskem časopisu Dani, govori o zgodovini. Ta zgodovina pa ni taka zgodovina, kot bi jo zapisali zgodovinarji, temveč čisto subjektivna zgodovina navadnih ljudi in pojavov. Bolj, kot na velike dogodke, se avtor ozira na male podrobnosti vsakdanjega življenja, prav te podrobnosti pa s svojo običajnostjo v bralcu zbujajo nostalgičen spomin na čas v Jugoslaviji, še pred njenim razpadom. Predvsem se v čitanki znajdejo serije predmetov, običajev, sloganov, ljudi in na splošno pojavov, ki niso posebni sami po sebi, ampak so v zgodovini običajnih Sarajevčanov pustili svojo zgodbo in brez katerih bi bilo življenje nepredstavljivo. Med temami, ki jih obravnava avtor se tako znajdejo vse običajne teme vsakdanjika, od nogometa, sladkarij, šole in šolskih izletov, do znanih in manj znanih posameznikov, urbanih legend, potresov in črno-belih televizorjev.
Objavljeno: 08.12.2017 08:22:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:28
“Sarajevo nikdar ni bilo velemesto. To tudi nikdar ne bo. Sarajevo je preprosto mesto in po tem je podobno Benetkam. Drži, Benetke tonejo in so prej spomenik znamenitim časom kot kraj za življenje, ampak tudi tam se za mačke, pse in norce najde prostor. Kadar pogine brezdomna mačka, Benetke postanejo manj Benetke, tako kot je tudi Sarajevo manj Sarajevo brez vseh teh slaboumnih in nikogaršnjih ljudi, izgubljenih na brezpotjih zgodovine, ki pa obstajajo v neki skrivnostni in nenapisani knjigi. Kot zdavnaj porušeni mostovi in hiše.” (str. 39)