Živela bom

Lale Gül je mlada nizozemska pisateljica turških korenin. V avtobiografskem prvencu je razgalila svoje življenje, ujeto med dve različni kulturi: na eni strani tradicija muslimanske družine, kjer je ženska ujeta v spone družine, daleč od svobode, na drugi strani pa posmeh ljudi, ki se iz vsega tega norčujejo. S svojim odkritim pisanjem o prej navedenem je avtorica dvignila veliko prahu, različnih polemik, nizozemska islamska skupnost jo je odkrito obsodila. Knjiga je postala uspešnica, avtorica pa je zanjo prejela več priznanj in nagrad.
Büsra je glavna junakinja te zgodbe, ki skupaj z družino živi v turškem predelu Amsterdama, v dveh majhnih stanovanjih. V enem od njih živita skupaj z babico, ki je zaradi trpljenja popolnoma otopela in se ji ne ljubi več, z Büsro sta na isti strani. Babičino stanovanje je varna duplina zaradi katere je življenje s starši, predvsem z materjo, še znosno. Büsra se šola, je nadarjena učenka, ob študiju dela, kar je za dekleta iz njene skupnosti neobičajno. Ima tudi fanta, za katerega nihče ne ve, ker ni turške narodnosti.
“Mogoče je veličina mojega obstoja v priznanju tragike mojega stremljenja po nemogočem.” se avtorica sprašuje v svoji pesnitvi. Grenko-sladko spoznanje: na eni strani pridobiš, na drugi izgubiš.