
Življenje brez psa
Žanr | družbeni roman, mladinski roman, pedagoški roman (poučni) |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Mladika |
Ključne besede | Mladoletnice (dekleta), Očetje in hčere, Učiteljice |
Žanr | družbeni roman, mladinski roman, pedagoški roman (poučni) |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Mladika |
Ključne besede | Mladoletnice (dekleta), Očetje in hčere, Učiteljice |
Odrasli včasih igrajo igrice, ki bi se smele odvijati le v “pocukranih” romanih in solzavih filmih… Ampak, filmski junak po končanem ravsu otrese z glavo in gre naprej, resnično življenje pa pozna bolečino. Komu pripada otrok, kam naj gre, če zaradi ostre črke zakona ne sme tja, kamor si želi. Neja je izpadla iz igre, ki jo igrajo odrasli. Samo figura je. Rada bi imela psa, nekoga, ki bi jo branil in ji bil vdan. Neja in Peter sta družina brez mamice. Mamica je zapustila Petra, svojega partnerja in Nejo, svojo hčerko. Družinica dveh zapade v denarne težave. Ko dosežeta finančno dno, sta se primorana preseliti. Peter deklico odpelje iz mesta v odročno vas, kjer je življenje cenejše, žal pa polno predsodkov in vrednot, ki to niso, ki bi že zdavnaj morale dvigniti sidro in prepustiti prostor novemu utripu časa. Peter ni Nejin oči, pa vendarle dobro opravlja svojo vlogo, vse dokler se nekomu ne zazdi, da je takšna skupnost “neprimerna” za neko družbo z visokimi moralnimi načeli.
Objavljeno: 29.01.2016 13:17:10
Zadnja sprememba: 05.03.2025 14:48:00
Marko je rekel, da je njegova mama rekla, da bo šel Peter v zapor. Smejala sem se. Peter ni zločinec, Peter je najbolj prijazen in dober človek, kar jih poznam. Vesela sem, da je ravno on moj oči. Ampak Marko je rekel, da ni prav, da živim sama z njim, ker nisem njegova hči. Država tega ne dovoli, je rekel.
(str. str.95)