Življenje in časi Michaela K.
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | afriška literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2004 |
Založba | Mohorjeva družba |
Prevod |
Jože Stabej |
Ključne besede | Družbene razmere, Vojna |
Človek mora znati drseti skozi čas
John Maxwell Coetzee se je rodil v Južni Afrikli, živel in deloval pa je v Angliji in ZDA. Leta 2003 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
Roman Življenje in časi Michaela K. se dogaja v Južni Afriki, kjer že leta divja državljanska vojna. Michael K. je mlad moški, ki je zaznamovan, saj ima zajčjo ustnico. Zaradi tega je že od rojstva zasmehovan in nezaželen. Vedno se drži zase in je videti duševno omejen.
Michael živi v mestu, kjer dela v državni službi kot vrtnar v mestnem parku in je zadovoljen, saj mu je delo z zemljo v veselje. Ko mati, ki je služkinja pri bogati družini, zboli, se mu zdi samoumevno, da je njegova dolžnost, da jo prevzame na svoja ramena. Ker mati želi na deželo, Michael zapusti službo in mater odpelje na dolgo pot na deželo, stran od pušk in nemirov. Med potjo mati umre, Michael pa z njenim pepelom v žepu potuje naprej. Toda kamorkoli gre, povsod ga zasleduje vojna. Kljub pomanjkanju hrane zna poskrbeti zase, včasih pa naleti tudi na dobre ljudi. Večkrat ga vtaknejo v delovna taborišča, kjer pa s svojim nenavadnim obnašanjem doseže, da se vojaki nad njim najprej jezijo, kasneje čudijo in nazadnje občudujejo njegovo notranjo moč. Iz taborišč vedno znova ubeži, saj zna uveljaviti svojo željo po svobodi in ohranitvi človeškega dostojanstva. Michaelu uspe drseti skozi čas s pomočjo notranje odmaknjenosti od sveta.
Objavljeno: 27.12.2016 11:56:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:40
K. je sedel z glavo med koleni. Čeprav je imel jasno glavo, ni mogel premagati vrtoglavosti. Iz ust mu je curljala slina; ni se potrudil, da bi jo zadržal. Dež bo spral prav vsa zrna iz te zemlje, si je rekel, in sonce jih bo posušilo in veter jih bo odnesel, preden se bojo spet zasukali letni časi. Ne bo ostalo niti eno samo zrno z mojimi sledovi, kakor je zdaj mojo mamo po enem letnem času v zemlji spralo, razpihalo in odneslo med travne bilke. (str. 99)