Simon Šerbinek je slovenski gledališki igralec, dramski lektor in bivši reprezentant košarkarske reprezentance na vozičkih. Njegovo delo Življenje v (pod)zavesti nam ponudi vpogled v utesnjene in eksplozivne misli mladega Alena v tednih in mesecih, preden ga je nevidna sila porinila čez rob, ki se je konkretiziral v neuspelem poskusu samomora.
Alen je v resnici pisateljev alter ego, saj je po zdravniškem nasvetu pisal o svoji izkušnji v tretji osebi. Gre za preurejene dnevniške zapise, ki jih je pisal v 90-ih letih kot študent AGRFT. Njegove misli so zmedene, polne (pre)velikih načrtov in pričakovanj, avtodestruktivnosti ter precenjevanja, vse skupaj pa je ob pretiravanju z alkoholom pripeljalo do izgorelosti, izgube stika z realnostjo in posledično do poskusa samomora, zaradi katerega je pisatelj postal invalid.
S tem se je pred četrt stoletja pričela njegova rehabilitacija in vstop v drugo življenje, nazadnje pa se je odločil preurejene zapise deliti z javnostjo v obliki knjige. V vsakem poglavju jim je dodal še imaginarne perspektive drugih ljudi (specialist psihiater, režiser, prijatelj, profesorica…), ki celotni zgodbi dajejo okvir in zrel pogled.
Ob branju se nam v misli nehote prikrade primerjava s knjigo Jake Tomca Stop igra. Čeprav gre za dva različna avtorja, različna pristopa in nenazadnje dve različni zdravniški diagnozi, pa je obema skupno to, da bralca popeljeta v svet misli, ki švigajo kot blisk iz ene skrajnosti v drugo in so za akterja izjemno pomembne, okolica pa v njih ne vidi nobenega smisla.
S tem, ko se lahko vsak nekoliko bolj razmišljujoči bralec vsaj delno tudi vživi v ta tesnobni, a po svoje čudoviti svet, pa knjiga odpira tudi pomembno vprašanje sivega polja dušenega zdravja: kje se pravzaprav sploh konča ‘normalnost’ in prične ‘norost’?
Objavljeno: 11.04.2025 11:50:09
Zadnja sprememba: 11.04.2025 11:50:09
